Po tem, ko je v torek stavkovni sporazum med vlado in policisti podprl Petrovičev Sindikat policistov Slovenije, sta ga danes potrdila še vlada in Policijski sindikat Slovenije, zatem sta obe strani stavkovni sporazum tudi podpisali. S podpisom sporazuma, ki na letni ravni zvišuje izdatke proračuna za 10,3 milijona evrov, sta policijska sindikata začasno ustavila izvajanje stavkovnih aktivnosti. Stavko bodo uradno zaključili, ko bo realizirana ključna zahteva o dvigu plač podplačanih delovnih mest. To naj bi se po optimističnem scenariju zgodilo šele jeseni.
Nekateri zelo, drugi le deloma zadovoljni
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je povedala, da je podpis sporazuma prava pot pri ustreznem moralnem in materialnem vrednotenju policijskega dela, in da s tem poravnavajo dolgove iz sporazumov, ki so jih s policisti sklenile prejšnje vlade. Čeprav vladni pogajalski skupini, kot je dejala, ni uspelo izvesti celovite prenove plačnega in kariernega sistema v policiji, »pa smo pa odpravili ključne anomalije in izboljšali položaj večine zaposlenih v policiji«.
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je dejal, da »s sporazumom nihče ne izgublja, pač pa so pridobili vsi«, ob tem pa je opozoril, da bo sporazum tako dober, kot se bo uresničeval v praksi. Nekoliko manj zadovoljen je bil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič, ki jeza Dnevnik dejal, da je »v danih okoliščinah in razmerah to pač to«. Bo pa vlada z izpolnitvijo sporazuma po njegovem prepričanju poklic policista vendarle »odlepila od socialnega dna«.
Zgolj »deloma zadovoljen« je bil že v ponedeljek tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je kljub temu ocenil, da je sporazum »še vedno finančno vzdržen«. Minister je zadovoljen tudi s tem, da so pri vsebini sporazuma vztrajali pri načelu, da ne more biti linearnega povečanja plač za eno poklicno skupino, ampak se lahko pogovarjajo le o specifičnem ovrednotenju njihovega dela.
Vlada je sicer danes ministrstvu za javno upravo naložila, da že danes predlaga imenovanje medresorske delovne skupine za odpravo plačnih anomalij, ki mora v enem mesecu pripraviti poročilo o možnostih rešitve odprave anomalij v plačnih razredih za primerljive skupine javnih uslužbencev in predstaviti možne rešitve.
Višje plače v vseh tarifnih skupinah
Za dva plačna razreda bodo višje plače zaposlenih v petem tarifnem razredu, razen tistih, ki ne opravljajo neposrednega operativnega dela, in tistih, katerih plače so višje po posebnih aktih. Za dva plačna razreda se zvišujejo tudi plače v šestem tarifnem razredu. Višje plače bodo po novem prejemali tudi zaposleni z visokošolsko izobrazbo, prav tako bo za en plačni razred višja plača kriminalističnega inšpektorja specialista, pomočnika komandirja in policista kriminalistične policije. Plače zaposlenih v policiji naj bi se v povprečju povišale za okoli 100 evrov bruto oziroma 66 evrov neto mesečno.
Vlada se je ob tem zavezala, da bo nadaljevala obravnavo zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki bo uredil napredovanja v višja delovna mesta, ko se bo z reformo v letu 2018 zvišal standard policijskega poklica in bo zanj potrebna višja stopnja izobrazbe. Prav tako namerava urediti nezgodno zavarovanje policistov, ki opravljajo operativno ali drugo nevarno delo.
Kriminalisti nezadovoljni
Kot je slišati, z dogovorom niso zadovoljni v delu kriminalistične policije, saj naj bi sporazum porušil obstoječa razmerja in razvrednotil njihovo delo. Sporazum naj bi namreč obšel več kot tretjino kriminalistične policije, med njimi tudi preiskovalce na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). S tem naj bi kriminaliste NPU nekateri policisti z zaostalimi napredovanji v plačah celo presegli.
Po besedah predsednika policijskega sindikata Uroševiča so takšne ocene prenagljene. »Najprej moramo počakati na izpolnitev dogovora, po tem pa bomo videli, ali so v okviru kariernega sistema nastale kakšne nove anomalije,« je povedal.
»Idealnega dogovora ni«
Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede je glede tega, da je vendarle prišlo do dogovora, več kot zadovoljen. »Po predolgem obdobju konflikta bodo lahko policisti znova usmerili svojo energijo k delovnim nalogam, in ne bodo več razmišljali samo o svojem socialnem statusu,« pravi Lobnikar. Kar se tiče nezadovoljstva med kriminalisti, meni, da idealnega dogovora ni. »V takšnih sporazumih se uredijo najakutnejši problemi, nikoli pa ne morejo biti vsi zadovoljni; ne vlada, ne sindikati, ne posamezne skupine zaposlenih.«
