Novela zakona o Banki Slovenije, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, bi po novem računskemu sodišču omogočala revizijo Banke Slovenije. To bi lahko revidiralo pravilnost in učinkovitost poslovanja centralne banke, vendar ob omejitvah, ki jih zahteva njena neodvisnost. Tako računsko sodišče ne bi smelo revidirati ničesar, kar je povezano z nalogami Banke Slovenije po zakonu in statutu Evropske centralne banke ter Evropskega sistema centralnih bank.
A revizor in revidiranec sta glede obsega revizije očitno na nasprotnih bregovih. Na računskem sodišču pravijo, da trenutno njihova pristojnost za revizijo Banke Slovenije ni nedvoumno utemeljena. Bojijo se namreč, da se bodo v procesu pokazale »revizijske luknje« oziroma da bodo deli poslovanja Banke Slovenije ostali brez revizijskega nadzora.
Za fleksibilnejše določanje pristojnosti
»Z oblikovanjem skupnega bančnega nadzora na evropski ravni smo določen del nadzora nad Banko Slovenije prenesli na Evropsko računsko sodišče. To bo revidiralo Evropsko centralno banko in tudi nacionalne centralne banke, in sicer njihov nadzor sistemsko pomembnih bank. Nacionalna računska sodišča bodo nadzirala ostale banke. Težava nastaja, ker meje med obema nadzoroma še niso jasno določene,« pravi prvi namestnik predsednika računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič. Dodaja, da želijo v novelo vnesti odstavek, ki bi omogočil fleksibilnejše določanje pristojnosti revizorja. Da bi torej lahko v praksi širili pristojnosti, če bi se izkazalo, da določenega dela poslovanja Evropsko računsko sodišče ne zajema.
O tem, kaj konkretno bo računsko sodišče v Banki Slovenije pregledovalo, ko bo novela začela veljati, ali bodo na primer revidirali pogodbe z zunanjimi sodelavci in druge kadrovske stroške, Petrovič ni želel napovedovati. »Naše mnenje je, da lahko revidiramo pravilnost in smotrnost poslovanja,« je dejal.
Po reviziji le nezavezujoča mnenja
Za pojasnila smo se obrnili tudi na ministrstvo za finance in Banko Slovenije, vendar dodatnih komentarjev nismo dobili. V ministrstvu so nam sicer pred časom pojasnili, da je ECB v mnenju k noveli zakona predlagala, da obseg revizije dodatno zožijo. ECB je ministrstvu že pred časom priporočila, da je treba v predlogu zakona natančno opredeliti obseg revidiranja nadzornih dejavnosti Banke Slovenije, da ne bi kršili načela neodvisnosti. V zadnjem aprilskem mnenju pa znova opozarja, da mora biti revidiranje opredeljeno tako, da ne bi kakor koli pomenilo posrednega revidiranja ECB, ter da mora biti nepolitično, neodvisno in strokovno.
Petrovič pravi, da ne želijo zrušiti civilizacijskega dosežka, to je neodvisnosti centralnih bank od politike. Tudi zato računsko sodišče ne bo moglo izrekati zavezujočih priporočil in ukrepov. Po končani reviziji bodo lahko podali le nezavezujoče mnenje. Kljub temu pa od Banke Slovenije pričakujejo, da se bodo na mnenje odzvali vsaj s pojasnili, katera priporočila bodo upoštevali in katera ne ter zakaj.
