Tri leta že čakajo lastniki izbrisanih podrejenih obveznic in delničarji podržavljenih bank na odločitev ustavnih sodnikov, zagotovila, da se jim med čakanjem ne bo iztekel rok za vlaganje odškodninskih tožb, pa nimajo. V zavarovalnicah, kjer so ob izbrisih izgubili milijone, zastaranja očitno ne bodo tvegali. Čeprav v Banki Slovenije občasno sami opozarjajo na možnost vlaganja odškodninskih tožb, pa v uspeh tožnikov, kot je videti, ne verjamejo.
Odškodninske tožbe jeseni
Odškodninsko tožbo zoper Banko Slovenije (in banke) je v nedavnem pogovoru za Dnevnik že napovedal predsednik uprave Save Re Zvonko Ivanušič. Pojasnil je, da so jim kot skupini v bankah z izrednimi ukrepi izbrisali 33,8 milijona evrov, in za ta kapital se bodo, kot je dejal, borili. Tako kot številni drugi oškodovanci čakajo na odločitev ustavnega sodišča, a da bi se ognili zastaranju, pripravljajo tudi odškodninsko tožbo. »Rok za vložitev odškodninske tožbe se izteče jeseni, tako da so tožbe še v pripravi. Sama priprava in oblikovanje tožbenih zahtevkov je zelo obsežna in zahtevna,« so nam dodatno pojasnili v Savi Re, kjer pred vložitvijo zahtevkov na podrobnejša vprašanja ne odgovarjajo.
Da se pripravljajo na vložitev odškodninske tožbe, so potrdili tudi v Adriatic Slovenici, kjer podrobnosti prav tako niso razkrili. »Kot smo v preteklosti že opozarjali, menimo, da so bili ukrepi Banke Slovenije nezakoniti. Zato nameravamo izkoristiti vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito svojih interesov in interesov naših zavarovancev. Nekatere izmed teh postopkov smo že začeli, drugi postopki, med katerimi je tudi odškodninska tožba zoper Banko Slovenije, pa so še v fazi priprav in jih nameravamo sprožiti v bližnji prihodnosti,« so pojasnili tudi v Prvi osebni zavarovalnici. V Zavarovalnici Triglav bodo počakali na odločitev ustavnega sodišča, nato pa »preučili možnosti za sprožitev ustreznih pravnih sredstev za zavarovanje premoženjskopravnega interesa«.
V Banki Slovenije rezervacij za tožbe nimajo
Na razplet na ustavnem sodišču čaka večina od okoli 1300 posameznikov in 300 podjetij, ki so jih ukrepi v bankah prikrajšali za okoli 600 milijonov evrov. Eno od vprašanj, ki jih ustavni sodniki premlevajo, se nanaša tudi na to, ali je bilo razlaščencem zagotovljeno pravno varstvo, in prav to naj bi jim zagotavljala možnost vlaganja odškodninskih tožb, ki jim jo daje zakon o bančništvu. Tudi v Banki Slovenije vseskozi zatrjujejo, da vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče in da lahko sodno varstvo delničarji in imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo »izključno z odškodninskim zahtevkom«. V skladu z zakonom o bančništvu lahko »delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu«, povrnitev škode zahtevajo od Banke Slovenije, morajo pa pri tem dokazati, »da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen«.
Prav zaradi tega je, spomnimo, že vrhovno sodišče menilo, da vlaganje odškodninskih zahtevkov pravne varnosti oškodovancem ne zagotavlja, saj da so lastniki obveznic že vnaprej obsojeni na neuspeh. Dokazati morajo, da je škoda zaradi izrečenega ukrepa višja, kot bi bila, če izreka ne bi bilo, posamezni dokumenti, ki bi lahko predstavljali podlago za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, pa so pri tem nedostopni oziroma označeni kot poslovna tajnost. Kljub temu nas je zanimalo, ali ima Banka Slovenije morda oblikovane rezervacije. Pojasnili so nam, da po njihovih podatkih doslej odškodninski zahtevki zoper njih niso bili vloženi, zato tudi rezervacij za ta namen niso oblikovali.
