Le dan po izjemno spodbudnem podatku statističnega urada (SURS) o 2,5-odstotni gospodarski rasti po letošnjem prvem četrtletju, je včeraj sledila hladna prha. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Sloveniji za letos napovedala zgolj 1,5-odstotno rast BDP, kar je 0,4 odstotne točke manj od napovedi lanskega novembra. Za 0,4 odstotne točke je nižja tudi napoved za prihodnje leto, ko naj bi gospodarska rast znašala 2,3 odstotka. Po znižanju napovedi številnih domačih in mednarodnih ustanov je napoved OECD doslej najslabša. UMAR in evropska komisija za letos napovedujeta 1,7-odstotno gospodarsko rast, Mednarodni denarni sklad 1,9-odstotno, GZS in Evropska banka za obnovo in razvoj pa dvoodstotno.
Razloga za znižanje napovedi OECD sta enaka kot pri preostalih institucijah – nižja rast izvoza zaradi bolj negotovih razmer v svetovnem gospodarstvu in upad obsega javnih investicij ob začetku izvajanja novega večletnega finančnega obdobja EU. Rast izvoza, ki je bila lani 5,2-odstotna, po prvem letošnjem četrtletju pa se je povečala še za 0,1 odstotne točke, naj bi bila po ocenah OECD letos le 3,5-odstotna, medtem ko naj bi se investicije znižale za 3,5 odstotka. Rast zasebne potrošnje naj bi se letos z lanskih 1,7 odstotka povečala na 2,1 odstotka, poraba države pa naj bi se po 0,7 odstotka v letu 2015 povečala za okoli odstotek.
Počasnejše zniževanje primanjkljaja in rast dolga
V OECD sicer verjamejo, da bo Sloveniji letos javnofinančni primanjkljaj uspeli znižati z lanskih 2,9 odstotka BDP na 2,2 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa naj cilja kljub 2,3-odstotni gospodarski rast ne bi dosegli. Javnofinančni deficit naj bi namreč znašal 1,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več od vladnih načrtov in obljub Bruslju. Porasel naj bi tudi javni dolg. Medtem ko je lani znašal 83,2 odstotka, trenutno pa je po oceni finančnega ministrstva upadel na okoli 80 odstotkov, bo po oceni OECD letos narasel na 85,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 86,2 odstotka BDP.
Strokovnjaki iz OECD ob najnovejši napovedi izpostavljajo, da mora biti prioriteta Slovenije nadaljevanje prestrukturiranja podjetij in zmanjšanje obsega slabih posojil v bančnem sistemu. V bankah so se razmere po oceni OECD izboljšale, a je raven slabih posojil še vedno visoka, posojila podjetjem pa se še naprej zmanjšujejo.
Za uravnoteženje javnih financ in izvedbo strukturnih reform
OECD Slovenijo poziva k nadaljnjemu uravnoteženju javnih financ in k izvedbi strukturnih reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in šolstva. Za dvig produktivnosti gospodarstva so po njihovi oceni potrebni dodatni ukrepi za odpravo administrativnih ovir, davčna razbremenitev najproduktivnejših kadrov in nadaljevanje privatizacije.
Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je napoved OECD pretirano pesimistična. »Mislim, da ti fantje ne opravljajo dobro svojega dela. Vse njihove napovedi v zadnjih letih so bile napačne. Poznavanje Slovenije v tujini je očitno katastrofalno,« ocenjuje Tajnikar, ki meni, da je treba bolj verjeti napovedim domačih institucij, pa čeprav so tudi te po njegovem mnenju zelo zadržane.
Bogomir Kovač, prav tako z ekonomske fakultete, pravi, da zadeva z napovedmi ni tako nedolžna. »Napovedi izražajo želje tujih kot tudi nekaterih domačih akterjev, ki bi radi dali vtis, da gre Sloveniji slabo. Na ta način bi lahko še naprej širili svojo napačno ideologijo varčevanja in omejevanja ekonomike povpraševanja,« ocenjuje Kovač.
