»Že nekaj let se pojavljajo te nebuloze v zvezi s sestrelitvijo tega helikopterja. Naj povem, da jaz kot minister za obrambo do te akcije in še leto kasneje nisem nikoli slišal, da bi gospod Mrlak nameraval prestopiti. O tem sem slišal šele pozneje, leta 1992. Nisem pa videl nobenega dokaza za to.« Tako je 29. marca letos, ko je bil na ljubljanskem sodišču zaradi sestrelitve helikopterja JLA zaslišan brigadir Tone Krkovič, pred sodniško zgradbo zatrjeval obrambni minister v času osamosvojitvene vojne Janez Janša. »Gre za nespodobno sprenevedanje,« omenjene Janševe besede označuje eden od njegovih takratnih tesnih sodelavcev na obrambnem ministrstvu.
Po njegovih navedbah je bil Janša obveščen o vseh nameravanih prestopih pripadnikov JLA na slovensko stran. Dopušča sicer, da je Janši katero od imen ušlo iz glave, dvomi pa, da je bilo to Mrlakovo. »Gotovo je vedel, da je Toni Mrlak hotel prestopiti iz JLA v TO, po sestrelitvi helikopterja; vsi na obrambnem ministrstvu smo to vedeli. Izgovarjanja, da je za Mrlakovo namero izvedel leto dni kasneje, je nesprejemljivo.«
Vse bo jasno na sodišču
Omenjene besede potrjuje še en tesen sodelavec Janeza Janše iz časa pred osamosvojitvijo in pomemben akter osamosvojitvene vojne. Včeraj nam je zatrdil, da je bil Janez Janša o načrtovanem prestopu Tonija Mrlaka in njegovih kolegov obveščen že med pripravami na osamosvojitev Slovenije. S tem, da je bil pilot sestreljenega helikopterja, ki je prvi dan vojne padel v Rožni dolini, ravno Mrlak in da je bila to »velika napaka«, je bil Janša seznanjen tudi takoj po sestrelitvi, pravi naš sogovornik. Zatrdil je še, da so o sestrelitvi pilota, s katerim je bil dogovorjen prestop iz JLA v TO, govorili tudi na medvojnem sestanku »koordinacije«, ki se ga je udeležil tudi Janša. »V vsaki vojni je eden največjih problemov, kako zagotoviti, da ne bi streljali svojih,« je dejal. V javnosti se naš sogovornik (še) ne želi izpostavljati, saj meni, da je tožba zoper brigadirja Krkovičeva »predvsem odraz družinske tragedije« Mrlakove vdove in obeh otrok, zato se mora zadeva reševati na sodišču. Tam bo vse, kar pripoveduje tudi sam, prišlo na dan, je zatrdil.
Pogovora koordinacijske skupine o tem, da je bil v sestreljenem helikopterju Mrlak in da se je ta z ministrom za informiranje pred tem pa Janševim namestnikom na obrambnem ministrstvu Jelkom Kacinom dogovarjal o prestopu, se spominja tudi načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe med slovensko osamosvojitveno vojno generalmajor Janez Slapar. Prav tako se spominja, da je bil na tem pogovoru navzoč tudi Janša.
Butara: Prepričan sem, da je bil Janša seznanjen
Takratni poveljnik TO ljubljanske pokrajine Miha Butara pa je včeraj izpostavil sestanek vrha slovenske obrambe konec leta 1990, ki so se ga udeležili obrambni minister Janša, njegov takratni namestnik Kacin in vsi pokrajinski poveljniki. Tedaj je Kacin napovedal, da bo stike z enoto gazel, ki so bile stacionirane na letališču Brnik, prevzel on, saj da pozna tamkajšnje pilote. »Prepričan sem, da je bil Janša že pred sestrelitvijo helikopterja seznanjen s tem, da namerava Mrlakova enota prebegniti na našo stran. Ne gre namreč pozabiti, da je operativno varovanje sestankov predstavnikov te enote z Jelkom Kacinom zagotavljal takratni šef varnostnoobveščevalne službe Andrej Lovšin. Ne morem pa trditi, da je dal Janša ukaz za sestrelitev helikopterja, saj tedaj nisem bil poleg,« pravi Butara.
Da bi o nameravanem prebegu Mrlaka na slovensko stran izvedel šele leto dni po sestrelitvi helikopterja, torej tik pred izjavo, ki jo je za TVS dal junija 1992, tudi iz takratnih Janševih besed ni mogoče razbrati. »Šele potem, ko so bile uporabljene rakete, je eden dol padel. Na žalost je bil v tem helikopterju Slovenec, s katerim smo imeli prej kontakte, in je bilo dogovorjeno, da bo prestopil,« je pred 24 leti dejal Janša.
Tiskovnega predstavnika Janševe stranke smo tudi včeraj zaman skušali priklicati.
