V Švici je vse pripravljeno za uradno odprtje izjemnega inženirskega podviga – baznega predora Gotthard, najdaljšega in najbolj globoko v gorski masiv izvrtanega železniškega predora na svetu. Z dobrimi 57 kilometri dolžine ta dvocevna prometna povezava skozi Alpe za 2,2 kilometra prekaša japonski predor Seikan, ki pod morjem povezuje otoka Honšu in Hokaido, za 6,5 kilometra pa predor pod Rokavskim prelivom, zgrajen dve leti pred začetkom del v Švici. Zamisel o dolinski povezavi kantonov Uri in Ticino se je že pred 70 leti porodila znanemu švicarskemu inženirju Carlu Eduardu Grunerju, ki je njegovo gradnjo predvidel ob prelomu stoletja. Pomisleki, predvsem glede stroškov, so Švicarje od te ideje odvračali vse do leta 1992, ko so jo okoljsko vse bolj ozaveščeni volilci sprejeli na referendumu, dela pa so se začela štiri leta pozneje.
Dnevno 325 vlakov
Izkop dveh predorov, pomožne cevi, jaškov in povezav v skupni dolžini skoraj 152 kilometrov se je z gigantskimi vrtalnimi stroji, težkimi 300 ton, končal v poldrugem desetletju, pri čemer so odstranili 28 milijonov ton materiala iz osrčja masiva pod 2006 metrov visokim gorskim prelazom Gotthard. Nadaljnja dela v predorih so trajala še slabih šest let, po današnji otvoritvi pa bo promet skoznju stekel konec letošnjega leta.
Dnevno naj bi ju prevozilo 325 potniških in tovornih vlakov, prvi tudi s hitrostjo 250 kilometrov na uro, pri čemer napovedujejo, da se bo število potnikov od predvidenih začetnih 9000 do leta 2020 povzpelo na 15.000 na dan. Glavna pridobitev bo preusmeritev tovornega prometa okoljsko zelo obremenjenega gorskega cestnega prelaza in okoli 600 metrov više ležečega starega železniškega predora v bazni predor na nadmorski višini med 312 in 549 metri. Po njem bodo namreč lahko vozile vlakovne kompozicije z maso do 3600 ton, medtem ko doslej zaradi serpentin in vzpona nad 1100 metrov nadmorske višine niso smele preseči 1500 ton.
Za švicarsko ministrico za okolje, promet, energijo in komunikacije Doris Leuthard je predvidenih 7,2 milijona evrov stroškov slovesnosti ob odprtju »skromna vsota« oziroma »nikakršno razkazovanje«. Gradnja predora, ki je v dveh desetletjih zaposlovala do 2600 delavcev, je Švicarje stala dobrih devet milijard evrov, graditelji pa so se, razen z geološkimi neznankami, tudi 2000 metrov globoko pod tamkajšnjimi alpskimi vrhovi soočali z vdori vode in temperaturami čez 45 stopinj Celzija. Temperaturo bo zniževalo posebno prezračevanje, nove rešitve pa so morali najti ne le pri gradnji, ampak tudi pri dodelavi sofisticiranega sistema varnosti za potnike in tovor, pri čemer se je vlada na spletni strani pohvalila, da predor simbolizira švicarske vrednote, ki so inovativnost, natančnost in zanesljivost. de
