Predčasne volitve na Hrvaškem so postale najverjetnejši scenarij razpleta politične krize, ocenjujejo hrvaški politični analitiki, ki pa ne pričakujejo, da bi novo izražanje volje ljudstva prineslo bistvene spremembe v razmerju moči na političnem parketu.
Koalicijski stranki HDZ in Most s svojimi izjavami iz dneva v dan dokazujeta, da sta nadaljnje sobivanje in obstoj vlade malo verjetna, potem ko je Most zahteval odstop šefa HDZ Tomislava Karamarka s položaja podpredsednika vlade zaradi domnevno spornih poslov njegove soproge z lobistom madžarskega energetskega podjetja Mol. Karamarko odstop zavrača in zdaj išče glasove podpore pri manjših opozicijskih strankah, manjšinskih poslancih in nekaterih članih Mosta, da bi preživel glasovanje o nezaupnici, ki ga mora sabor na zahtevo opozicijske SDP opraviti najkasneje 18. junija.
Most pohitel, da si zgradi ugled
Šef Mosta in drugi podpredsednik vlade Božo Petrov vztraja, da bo za nezaupnico Karamarku glasovalo dvanajst od njegovih petnajstih poslancev. »Mislim, da sta šla HDZ in Most v svojem sporu predaleč, tako da so možnosti za pomiritev in za nadaljnje sodelovanje minimalne, čeprav bi bilo to najbolj pragmatično za ene in druge,« ocenjuje profesor na zagrebški fakulteti za politične vede dr. Božo Skoko. Most je odstop Karamarka zahteval, še preden se je o njegovem primeru izrekla komisija za ugotavljanje nasprotja interesov, kar so v stranki po oceni Skoka storili iz strateških razlogov – da si ustvarijo ugled stranke, ki se bori proti korupciji in ki niti v lastnih vrstah ne dopušča nasprotja interesov. To počno tudi zaradi padca podpore, ki jim ga kažejo ankete, čeprav je vprašanje, ali bo strategija delovala in ali jih ljudje ne bodo začeli dojemati kot satelit stranke SDP nekdanjega premierja Zorana Milanovića, ki se je ljudje še vedno spomnijo po neučinkovitem vladanju, pravi Skoko. Ocenjuje, da nezaupnica Karamarku ne bo dobila dovolj podpore, a bo nadaljnje sodelovanje Mosta in HDZ kljub vsemu težko vzdržalo, zato so verjetnejše predčasne volitve, ki pa bi prinesle podoben rezultat: velika SDP in HDZ bi spet morala sestavljati koalicije z manjšimi strankami.
Grozi še ustavna kriza
Politični analitik Žarko Puhovski meni, da so najverjetnejše predčasne volitve konec septembra. »Možnosti, da popusti ali Karamarko ali Petrov, niso prav verjetne, kot tudi ne, da ju premier Tihomir Orešković spravi ali da se sestavi nova saborska večina,« pravi Puhovski. Kot eno od možnosti pa vendarle omenja morebitno posredovanje Cerkve pri veljakih stranke Most, kar se je po njegovih navedbah že zgodilo, ko se je ta o koaliciji pogovarjala z SDP.
Ob vsem tem pa Puhovski opozarja, da državi poleg politične grozi še ustavna kriza. Sabor mora namreč v prihodnjih dneh izbrati vsaj nekaj novih ustavnih sodnikov, sicer bo ustavno sodišče ostalo brez kvoruma. Brez delujočega ustavnega sodišča pa niti predčasne volitve niso mogoče, saj je v njegovi pristojnosti, da nadzira volilni proces in razglaša končne izide. »To bi bila težka ustavna kriza in popolnoma nejasno je, kako bi se iz nje izvlekli,« pravi Puhovski.
Trije elementi Hrvaške danes
Vladnega spora, kot smo mu priča, Hrvaška še ni videla. Toda nedelovanje izvršne veje oblasti je le eden od treh elementov, ki trenutno definirajo prizorišče na Hrvaškem, pravi profesor na fakulteti za politične vede dr. Zdravko Petak. Prvi je močna radikalizacija politične družbe s konfliktom med radikalno desnico na eni ter civilno družbo, gibanji in delom sindikatov na drugi strani, kar torej ni klasični spopad med vlado in opozicijo. Prav zdaj se ta konflikt kaže v sporu glede reforme učnih programov. Drugi element je razklana in nefunkcionalna vlada, tretji pa so reforme, ki so po njegovem mnenju v resnici dobro zastavile izboljšanje okolja za investicije ter reformo javne uprave in jih je pozitivno sprejela tudi evropska komisija. »Vendar jih je nemogoče izvajati, če se podpredsednika vlade ne preneseta,« pravi Petak. Dodaja: »Vse skupaj je precej shizofren položaj.«
