Po poti enega od ljubljanskih pionirjev urbanega čebelarjenja Franca Petrovčiča, ki že šesto leto uspešno čebelari na terasi Cankarjevega doma, skrbi pa tudi za domovanje čebel v nakupovalnem središču BTC City, stopa vse več sledilcev. Čebele imajo tako v mestu med drugim že nekaj let varno domovanje tudi na terasi kulturnega centra Španski borci ter v hotelu Park na Taboru, v ljubljanski mestni občini pa ob tem opažajo, da zanimanje za urbano čebelarjenje med prebivalci prestolnice še narašča. Zato so v sodelovanju s študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo začrtali smernice, kakšna naj bi bila urbana čebelja domovanja v mestu. Študenti so pripravili osem predlogov urbanih čebelnjakov in stojišč za nakladne panje, ki sledijo slovenski čebelarski tradiciji in so primerni za bivanje mestnih čebel, hkrati pa upoštevajo zakonitosti sodobne mestne arhitekture.
Zgled v čebelarju Plečniku
Med idejami bodočih arhitektov je tako na primer čebelnjak, ki po videzu spominja na majhno hiško in ki ga lahko urbani čebelar postavi na različne lokacije v mestu. Mimoidoči lahko delo v čebelnjaku spremljajo povsem od blizu, a zaradi steklene pregrade s svojo bližino ne motijo čebel. Če je takšen čebelnjak hkrati tudi prostor za druženje in zavetje pred dežjem, pa je druga skupina navdih iskala v drevesnih hišicah. Zasnovali so medeno uto, ki je dvignjena, s čimer ne ovira vsakodnevnega mestnega vrveža, hkrati pa zagotavlja neoviran let čebel.
»Urbani čebelnjak je hišica, v katero so postavljeni panji, obenem pa je tudi urbana informacijska točka, ki pripoveduje o tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja,« je o idejah svojih študentov povedal arhitekt in profesor na fakulteti za arhitekturo Mihael Dešman. Mentor je ob tem še pojasnil, da so se študenti pri načrtovanju zgledovali tudi po vizionarskih idejah Jožeta Plečnika. Arhitekt je namreč imel čebelnjak na svojem vrtu v Trnovem. Panje je postavil na podstavke iz kanalizacijskih cevi in jih prekril z valovito ploščo.
Medul: sodobni dom mestnih čebel
Medtem ko bodo stojišča za nakladne panje, ki so jih študenti oblikovali v sodelovanju z mestno upravo in čebelarsko stroko, postavljena v parku Tivoli, bodo prototipi urbanih čebelnjakov najprej razstavljeni, pozneje pa naj bi bili postavljeni na več lokacijah v mestu, med drugim tudi v botaničnem vrtu, pri biotehniški fakulteti in na Ljubljanskem gradu.
Še ta mesec naj bi tako izdelali prototip urbanega lesenega čebelnjaka Medul, ki je sestavljen iz več trapezastih prostorov za domovanje čebel. »Postavimo ga lahko na različne mestne lokacije. Sestavljen je lahko iz ene enote, kjer je prostor za eno čebeljo družino, čebelar pa lahko enote poljubno dodaja, s čimer mu omogočimo, da velikost čebelnjaka prilagaja svojemu čebelarskemu znanju, razpoložljivemu prostoru in času,« je v imenu petčlanske ekipe Medul predstavila študentka Iva Sodnik.
