V en glas so košarkarji Zlatoroga in trener Aleš Pipan po porazu na prvi tekmi finala v Laškem ponavljali, da se napake, ki so jih delali v igri, ne bodo več ponovile. Besede so na drugi tekmi uresničili, a kljub temu do zmage in izenačenja serije na 1:1 prišli z veliko sreče, ko je odločilno trojko pet sekund pred koncem zadel Dejan Jeftić. Tretji obračun bo na sporedu v petek ob 18. uri v Laškem.

V Domžalah je bil sinoči na sporedu pravi košarkarski praznik. Mesto je bilo namreč v velikem pričakovanju prvega finalnega obračuna v dvorani Komunalnega centra, še toliko bolj zaradi zmage njihovega moštva v Laškem. Tribune so se tako že pred začetkom obračuna napolnile do zadnjega kotička, zato so morali posamezniki dogajanje na parketu spremljati kar stoje, nekaj pa se jih je nagnetlo tudi ob novinarski tribuni. Pri gostih se je po dveh tekmah odsotnosti s soigralci tokrat prvič ogreval Jamar Abrams, ki se je poškodoval na drugi polfinalni tekmi proti Olimpiji, a ko je Američan pred uvodnim sodnikovim metom sedel na konec klopi za rezervne igralce, je bilo jasno, da ga tudi to pot trener Aleš Pipan ne bo poslal v ogenj. Na drugi strani je bil za igro nared Jure Močnik, ki je v nedeljo v Laškem obnovil poškodbo mečne mišice in ga je v pogovoru z novinarji odpisal tudi že trener Jakša Vulić. A izkazalo se je, da bolečine pri organizatorju igre niso prehude, zato je ta stisnil zobe in na parket stopil že v prvem polčasu.

Kaj prida pa svojim soigralcem ni bil v pomoč. Ti so v prvem polčasu pokazali povsem drugačen obraz kot na prvi finalni tekmi, kjer so zavoljo dobljenega skoka narekovali potek dogajanja na parketu. Tokrat je bila slika ravno obrnjena, saj so gostje brez večjih težav prihajali do odbitih žog. Gostiteljem so največje preglavice povzročale tiste v napadu. Zlatorog jih je namreč do glavnega odmora zbral kar enajst (skupaj 22), od tega pet Chris Booker, ki je bil že v prvih 20 minutah povsem blizu dvojnemu dvojčku (10 točk in osem skokov). Američan je bil ob Mihi Vašlu gonilna sila Laščanov, ki pa so si kljub podjetnejši igri pred drugim polčasom nabrali le šest točk naskoka.

Ker se stvari na parketu tudi na začetku tretje četrtine niso spremenile, je kazalo, da bo tokratni večer pripadel Laščanom. S tem se ni sprijaznil trener Heliosa Vulić, ki je še v zadnjem trenutku ukrepal. Igralcem je ukazal fanatično borbenost in agresivno obrambo na meji prekrška po celotnem igrišču. V novih razmerah se gostje niso najbolj znašli, zato se je njihova prednost začela topiti. Da je njihovo moštvo znova v igri za zmago, so začutili tudi navijači, ki so po trojki Sima Atanackovića ob zaključku tretjih desetih minut dobesedno ponoreli. Helios je po prostih metih Jureta Močnika v 36. minuti sploh prvič na tekmi povedel, kasneje pa je ob minuti odmora gledalce k bučnemu navijanju pozival tudi nekdanji prvi mož kluba Gerald Martens. A tudi to Domžalčanom na koncu ni pomagalo, saj je 5,2 sekunde pred koncem ob izenačenem izidu trojke iz kota zadel Dejan Jeftić in tako poskrbel za izenačenje finala.

»Zapravili smo veliko priložnost. O zmagovalcu je odločala ena žoga, srečnejši pa je bil na koncu Zlatorog. Igralcem ne morem ničesar očitati, saj je Jeftić zadel izredno težak met. Nisem pa zadovoljen s tem, da so moji igralci nasprotniku dovolili preveč skokov v napadu ter da so pravi agresivni pristop začeli šele v drugem polčasu, tam okoli 25. minute, ko je imel Zlatorog že višjo prednost. Veliko energije smo porabili za povratek, zato nam je v zaključku zmanjkalo nekaj svežine,« je dogodke analiziral trener Heliosa Jakša Vulić. Mirno je zmago svojega moštva pokomentiral tudi Aleš Pipan: »Tekma za oko ni bila preveč lepa, a za gledalce zagotovo zanimiva. Dobro smo odprli obračun in 30 minut nadzirali potek na parketu. Nato so prišle črne minute, ko smo izgubili tri zaporedne žoge in Heliosu dopustili povratek. V zaključku smo zmogli toliko moči in koncentracije, da smo tekmo z lepim metom Jeftića tudi dobili. Zasluženo ali nezasluženo – to pa je stvar debate.«