Nadzorni svet Hranilnice Lon je pred dnevi razrešil predsednika uprave Jaka Vadnjala in člana uprave Bojana Mandiča. Vodenje hranilnice je začasno prevzel predsednik nadzornega sveta Slavko Erzar, ki bo, kot je razbrati iz sporočila na spletni strani hranilnice, ostalima dvema nadzornikoma Igorju Mihelju in Darku Prezlju v roku šestih mesecev v imenovanje predlagal novega predsednika in člana uprave hranilnice.
»Lahko rečem, da je zadeva absurdna, ker pa sem stranka v postopku, ne morem nič komentirati,« je bil kratek Vadnjal, ki na konkretno vprašanje, ali napoveduje tožbo zoper razrešitev, ni odgovoril. »Člana uprave sta bila razrešena iz poslovnih razlogov po nalogu delodajalca,« so v hranilnici zapisali na svoji spletni strani, medtem ko Erzar včeraj za dodatna pojasnila ni bil dosegljiv.
Nadzorniki želeli večjo rast
Iz poročila o poslovanju hranilnice v letu 2015 izhaja, da nadzorniki z doseženim poslovnim izidom in nedoseganjem načrtovanih ciljev niso bili zadovoljni. Da so cilje uresničili le delno, priznava tudi zdaj že nekdanja uprava, a iz njihovih pojasnil poslovnih rezultatov izhaja, da so manjšo rast od želene – Hranilnica Lon je druga najmanjša bančna ustanova v državi – preprečevale predvsem vedno strožje zahteve regulatorjev. Bilančna vsota hranilnice je konec lanskega leta znašala 256 milijonov evrov, kar je sicer deset odstotkov več kot leto prej, a manj od načrtov. »Ključen razlog za odstopanje dosežene rasti bilančne vsote od načrtovane izhaja iz omejenega kapitala hranilnice oziroma kapitalske ustreznosti in naraščajočih regulatornih zahtev na področju kapitalske ustreznosti,« je zapisala uprava. Vadnjal je bil na čelo hranilnice imenovan šele julija lani.
Hranilnica Lon, katere večji lastniki so GIC gradnje, Stanko Zorec, koprsko podjetje Goldinar, Otmar Zorn, Erzar in drugi, a nihče nima v lasti več kot deset odstotkov, je z dokapitalizacijo februarja lani zbrala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, a ji predpisane kapitalske ustreznosti 12,5 odstotka, kot piše v letnem poročilu, ni uspelo doseči. Konec leta so le dosegli 12,75-odstotno kapitalsko ustreznost, a 1. januarja letos se jim je zahtevana meja znova zvišala na 13,2 odstotka. »Za doseganje predpisane kapitalske ustreznosti in načrtovane rasti obsega poslovanja bodo v naslednjih letih potrebne znatne dokapitalizacije,« je v letnem poročilu opozarjala nekdanja uprava, ki se je nameravala pri iskanju kapitala usmeriti ne le v male vlagatelje kot doslej, ampak tudi v večje investitorje, ki bi v Hranilnico Lon »prepoznali kot portfeljsko zanimivo investicijo ali možnost strateškega povezovanja«.
Znatna rast posojil podjetjem, manjša prebivalstvu
Hranilnica Lon je lansko leto končala z izgubo v višini 14.000 evrov, razlog pa je, kot je pojasnila uprava, spremenjena metodologija oblikovanja slabitev finančnih sredstev – oblikovali so za nekaj manj kot 1,5 milijona evrov slabitev – na poslabšanje pa so, kot so še zapisali, vplivale tudi neugodne razmere na trgu vrednostnih papirjev.
V hranilnici so ob tem lani obseg kreditiranja povečali za 14,51 odstotka. Kreditiranje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov se je glede na leto prej povečalo skoraj za polovico, natančneje za 47 odstotkov oziroma dobrih 14 milijonov evrov, znatno manjša, tudi manjša od načrtov, pa je bila rast kreditiranja prebivalstva. Ta se je povečala za zgolj tri odstotke oziroma 2,5 milijona evrov. »Dodatno nam je rezultat poslabšal znaten pritisk na zniževanje obrestnih mer,« so dodali v upravi hranilnice, kjer pa nadzorniki njihovih pojasnil očitno niso sprejeli.
