»Moja edina napaka je bila, da sem preveč delal in preveč dal za cerkev,« se je včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču zagovarjal paroh srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković, ki je bil dolga leta glavni predstavnik pravoslavcev v Sloveniji, danes pa ga tožilstvo dolži zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.
Po mnenju specializiranega državnega tožilca Boštjana Valenčiča naj bi Bošković pravoslavno cerkev z zlorabo položaja pri gradnji kulturno-pastoralnega centra olajšal za 114.000 evrov. Približno 50.000 evrov s plačili za le delno opravljene storitve ali pa celo fiktivne račune, za 17 tisočakov preveč naj bi plačal keramičnih ploščic ob gradnji kulturno-pastoralnega centra in za dva tisoč evrov polaganja ploščic, še 37 tisočakov cerkvenega denarja pa naj bi plačal gradbeniku, ki je delal tudi na njegovi hiši v Gameljnah. Tako naj bi s cerkvenim denarjem urejal tudi svojo hišo.
Dodatno naj bi v sklopu drugega kaznivega dejanja Bošković neupravičeno porabil še 73.000 cerkvenih evrov, s katerimi je plačeval svoje račune za časopis, internet in podobno, pa tudi zavarovalniško polico za ženo, obroke za lizing avtomobila chevrolet aveo ter za posojilo pri Merkurju in KBM leasing.
Kot menedžer v podjetju
Še preden je Bošković začel svoj zagovor, je njegov zagovornik Milan Krstić kazenski postopek zoper njegovo stranko označil za nadlegovanje: »To je golo šikaniranje predstavnika srbske pravoslavne cerkve,« je dejal. Pripomnil je, da tožilstvo cerkvenemu predstavniku ne bi smelo očitati kaznivega dejanja, ki se nanaša na gospodarske dejavnosti: »Tožilstvo ga je postavilo v status menedžerja v podjetju.« Po besedah zagovornika gre pri vsem skupaj za interni odnos med cerkvijo in posameznikom, ki je že razrešen. Srbska pravoslavna cerkev je že odstopila od pregona in zavzela stališče, da Bošković ni počel ničesar napak in v postopku ne želi nobene odškodnine. Tožilstvo pa pri obtožbi vztraja, saj gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
»Na eni strani sta tožilstvo in Željko Lubarda (Boškovićev naslednik, ki ga je ovadil, op. p.), na drugi pa celotna srbska pravoslavna cerkev,« je na začetku svojega zagovora dejal Bošković in Lubardo označil za problematičnega paroha, ki se je povsod, kjer je deloval, znašel v konfliktih. Duhovni vodja se je včeraj na sodišču pohvalil s svojo marljivostjo in podjetnostjo. Po njegovih besedah je dolga leta opravljal toliko obveznosti, kot jih ima danes na grbi pet duhovnikov. Pri tem mu je pomagala tudi družina, zato se je dogovoril, da cerkev poskrbi tudi za njih. Sedež cerkve je imel prijavljen v svojem stanovanju: »Vsi škofi, patriarhi, Janša, Rop, vsi so bili v tem stanovanju.« Že zgolj s prispevki od krstov, porok in slav je imel letno na razpolago 100.000 evrov, ki bi jih lahko pospravil v žep, saj ta denar pripada duhovnikom. Toda raje ga je namenil cerkvi, saj jim sicer ne bi uspelo zgraditi tega, kar so.
200.000 kilometrov za cerkev
Skupaj z enim od vernikov in cerkvenim kapitalom je ustanovil tudi podjetje Printlab, studio za oblikovanje, fotografijo in tisk, vendar se je kasneje iz njega umaknil. To podjetje je za ljubljansko pravoslavno cerkev opravljalo kopije fresk, ideja za ustanovitev podjetja pa se mu je porodila, ko so iz Beograda v Ljubljano v prtljažniku prevažali pravoslavne ikone. To se mu za cerkev ni zdelo primerno.
Več keramičnih ploščic za gradnjo centra ob ljubljanski cerkvi so kupili zato, ker so ponekod z njimi obložili tudi stene, druge pa so se uničile v skladišču. Višek parketa po Boškovićevih besedah še danes stoji pod stopnicami. Tudi avtomobila, ki je pisan nanj, s cerkvenim denarjem ni kupil zase. »Res je registriran name, ampak tako je bilo lažje, da ni treba izpolnjevati potnega naloga za vsako pot. Z avtomobilom sem naredil 200.000 kilometrov samo za potrebe cerkve in še bencin sem plačal sam,« se je zagovarjal Bošković. Tudi za delo istega gradbinca v pravoslavnem centru in na njegovi hiši pravi, da ni sporno, da pa mu je pomagalo še več vernikov, s katerimi se je dobro razumel in jim skozi leta naredil več uslug.
Bošković je včeraj sodnemu senatu zatrdil, da je v Slovenijo že prišel kot dobro preskrbljen človek, saj je bil njegov tast vpliven gradbinec, obtožbe pa pripisuje domnevnemu spletkarjenju Lubarda in neki Srbkinji, ki je poročena s Sicilijancem in ga je neuspešno prosila za pomoč. Med drugim naj bi se želela polastiti pol milijona tedanjih nemških mark nekega Srba, ki je v Sloveniji umrl v prometni nesreči, njegovo premoženje pa so hranili v trezorju na notranjem ministrstvu. Paroha je tudi zmotilo, da je Lubarda v Ljubljani menda živel v stanovanju enega izmed vrhovnih tožilcev.
