Konzulko mečejo na cesto?

Šalo na stran: da župan Popovič ne namerava podaljšati najemne pogodbe z italijanskim konzulatom za palačo Vianello, v kateri ta domuje desetletja oziroma odkar pomnim, da obstaja, je svojevrsten škandal. Že od trenutka, ko se je to izvedelo in ne glede na izid »pogajanj« župana z njegovim najzvestejšim podžupanom Albertom Scherianijem, ki je tudi predsednik samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, v sredo. Kaj si bosta rekla? Kako bo Popovič utemeljil to svojo odločitev oziroma kako ga bo Scheriani prepričal, da naj od nje odstopi?

Medtem ko na občini molčijo oziroma ne pojasnjujejo ničesar, se je oglasil, presenečen in zaskrbljen, v tonu odziva se razume, da tudi zgrožen, predsednik Italijanske unije, Maurizio Tremul. Pozval je k dogovoru oziroma rešitvi, ki naj omogoči, da konzulat ostane na svojem mestu, ker da daje Kopru svojevrsten ugled in ima ne nazadnje tudi svojo zgodovinsko vlogo. Oceni gre pritrditi in se Tremulu pridružiti v pričakovanju, da bo na občini vendarle prevladal razum. Bolj redkobesedna je generalna konzulka Iva Palmieri, ki izraža le presenečenje nad to odločitvijo in nad tem, da na sestanek med Popovičem in Scherianijem ni povabljena, ter dodaja, da bi selitev na drugo lokacijo za konzulat pomenila velik logistični zalogaj. Razume se, da so tudi na konzulatu jezni. In če je sporočilo z Verdijeve 10 ujezilo tudi njih, pomeni, da je ujezilo vso italijansko diplomacijo, ki take reči, če niso plod skupnega dogovora – kot pravilno opozarja naš nekdanji dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel –, jemlje kot svojevrstno klofuto oziroma sovražno dejanje. Zato je škandal že tu.

Sicer sam to županovo potezo vidim tudi kot nadaljevanje politike jemanja mestu vsebin, ki mu jih je pripisala zgodovina. Pustimo ameriške palme, kičaste svetilke in tiskan beton, ki ne sodijo v okolje, ki naj bi varovalo svojo istrsko-beneško identiteto, od arhitekture stavb, ulic, trgov do hortikulturnega urejanja dotičnih površin. Še huje je, da si je Popovičeva oblast, s soglasjem molčeče javnosti, dovolila odstraniti z Ukmarjevega trga stavbo (nekdanji sedež uprave za notranje zadeve), ki je imela svoj zgodovinski pomen še veliko prej in je prispevala k značilni podobi mesta v dotiku z morjem, tako kot stavba, kjer (še?) domuje, sicer utesnjeno, uprava za pomorstvo, ter izbrisati iz mestnega jedra edino slovensko osnovno šolo (Janka Premrla Vojka), ki si je ta del mesta delila z italijansko (Piera Paola Vergeria il vecchia). Pogoltnila jo je skupaj s OŠ Pinka Tomažiča nova megašola na Bonifiki, na mestnem robu.

Tudi prostori mestne občine na Verdijevi 10 in upravne enote na Trgu Brolo ter vseh drugih državnih organov v središču mesta bodo izpraznjeni v trenutku, ko bo vseljiva »palača tutti frutti«. V središču bodo ostali le univerza, srednje šole, dijaški dom, kulturne ustanove, spomeniki le sebi namen, nekaj protokolarnih prostorov, trgovin in lokalov, Radio in Televizija Koper, morda tudi Primorske novice ter ustanove italijanske skupnosti oziroma že omenjena osnovna šola in circolo »Santorio Santorio«. Kakšna žalost! In napovedano dejanje iz občine glede konzulata zveni nekako takole: če bomo že mi, mestna občina in država, odšli iz mesta ter zapustili z zgodovino prežete stavbe, naj odide še konzulat oziroma naj si poišče drugo lokacijo. Se že piše o tem, da bi ga sprejeli v Izoli!

No, vredno bo spremljati to zgodbo, sicer sam pričakujem preklic ali vsaj odložitev sine die realizacije županove namere, ker Popoviču zvestoba vseh treh italijanskih svetnikov s podžupanom na čelu za preživetje njegove oblasti veliko pomeni. Ne nazadnje so mu vse klofute in posilstva istro-beneške identitete mesta, katerega prvi zgodovinski dediči so, dopustili in požegnali. Slednjo pa bi mu jo težko že zavoljo pripadnosti narodu, ki ga konzulat predstavlja.