Slovenija je na letošnji lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto pripravi švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), napredovala za šest mest, na 43. mesto. Po besedah Petra Stanovnika z Inštituta za ekonomska raziskovanja je Slovenija ena tistih držav, ki so na lestvici zabeležile največji napredek.
»Napredek je bil opazen na področju vladne učinkovitosti, čeprav je Slovenija še vedno pod ravnjo pred krizo. Najšibkejši vidik na področju poslovne učinkovitosti ostajajo odnosi in vrednote v družbi, ki ostaja zaprta za tuje ideje, neprilagodljiva na izzive in nenaklonjena reformam. Določene šibkosti se kažejo tudi na trgu dela, kjer je navzoč beg možganov, zaradi staranja prebivalstva pa se obseg delovne sile zmanjšuje. Negativen vidik ostajajo menedžerske prakse. Stanovnik je spomnil na nedavno kadrovanje v nadzorni svet NLB, problem pa so tudi etične prakse. V bančnem in finančnem sektorju ostajajo problematični nabor storitev, regulacija, dostopnost posojil in vprašanje lastništva oziroma privatizacije.
Smo na področju infrastrukture res tako dobri?
Večji premiki na lestvici navzgor so se v Sloveniji vendarle zgodili na področju učinkovitosti in produktivnosti pa tudi na področju javnih financ in osnovne infrastrukture. Pri sklopu infrastrukture se je Slovenija povzpela na 30. mesto. Čeprav ni bilo velikih investicij v tradicionalno materialno infrastrukturo – zaostanek je še vedno pri letalski in železniški infrastrukturi –, je infrastruktura tisto področje, kjer smo v celoti zelo visoko uvrščeni. V raziskavo je bilo letos sicer vključenih 61 držav. Dve tretjini ocene predstavljajo statistični kazalniki, tretjino pa kazalniki, izračunani na podlagi ankete, v kateri sodeluje 5480 menedžerjev, od tega 120 iz Slovenije. V raziskavi IMD države ocenjuje v štirih sklopih: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura.
Matej Lahovnik, ekonomist:
»Na področju telekomunikacijske, informacijske in socialne infrastrukture so stvari pri nas urejene. Tako smo na primer na lestvici po številu internetnih priključkov na 1000 prebivalcev zelo visoko. Vendar, če smo Slovenci na 30. mestu med 61. državami, to še ne pomeni, da smo dobri, ampak da smo manj slabši od drugih. Vendar smo bili vedno najslabše ocenjeni na področju korporacijskega upravljanja, saj imamo zelo velik delež državne lastnine. Ampak glede na slabše ocene na drugih področjih je infrastruktura res solidna. Res je, v cestno infrastrukturo se ne vlaga dovolj, še manj v železniško, vendar je to problem naše prometne politike. Na področju prometa pa je grozljivo. Tako se po avtocestah vozimo samo še po levi strani, saj gredo vsi tuji tovornjaki skozi Slovenijo in ne prek Avstrije, saj so cestnine pri nas za tovornjake nizke. Na neki način subvencioniramo potrošnike v Evropski uniji, tako da namesto tujih avtoprevoznikov mi plačujemo cestnino. Nenavadno je tudi, da se pri nas na področju infrastrukture tako počasi odvijajo stvari, kot je na primer zagon tretje razvojne osi. Tudi pri drugem železniškem tiru se bolj iščejo načini, kako odločitev preložiti v prihodnji mandat. Nenavadno pa je, da bi lahko imela Slovenija v tej finančni perspektivi težave s črpanjem evropskih sredstev ravno na področju infrastrukture, saj projekti sploh niso pripravljeni. Ne da smo tako dobri. Solidni smo v primerjavi s tem, kako smo na drugih področjih zanič.«
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS:
»Na lestvici bi bili zagotovo višje, če bi politiki opravili svojo nalogo. Šest pridobljenih mest je načeloma dober dosežek. Relativna primerjava pa razkriva, da ni tako svetel, kot se zdi na prvi pogled. Prvič: za isto število pridobljenih mest sta napredovali tudi Slovaška in Latvija. Drugič: Češka je s 27. mestom najbolj konkurenčna država v srednji in vzhodni Evropi, sledijo ji Litva, Estonija in Poljska. Povprečje višegrajskih držav je 37. mesto, kar je še vedno 6 mest pred Slovenijo. Tretjič: glavni dejavnik, je znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Vendar so to države dosegale na različne načine, tako z zniževanjem javne porabe kot večanjem davčne obremenitve. V Sloveniji žal predvsem prek zadnjega. Psi lajajo, karavana gre svojo pot, je bil pristop, ki ga je Slovenija ubirala zadnjih nekaj let pri odnosu do konkurenčnosti. Zaostanek pri tem se pozna v družbenem standardu vsakega posameznika. Zato podpiramo vsa prizadevanja za reforme na kritičnih področjih, ki nas vlečejo navzdol.«
Marjan Rekar, nekdanji prvi mož Slovenskih železnic:
»Na področju prometne infrastrukture zagotovo nismo napredovali. Zakaj? Poglejte, na področju železniške infrastrukture je stanje železniških tirov slabše kot leta 2000. V devetdesetih letih preteklega stoletja smo na Slovenskih železnicah opravili 60 kilometrov remontov na leto, zdaj tega niti približno ne delajo. To pomeni, da bi v 20 letih lahko popolnoma obnovili vseh 1250 kilometrov železniških tirov. S tega vidika je naša konkurenčnost zagotovo nižja. Poleg tega gredo prometni tokovi mimo Slovenije. Tako na primer Madžari obnavljajo svojo železniško infrastrukturo, Luka Koper pa je v podrejenem položaju v primerjavi s hrvaškimi in italijanskimi pristanišči, kjer pospešeno investirajo v razvoj. Torej, vse države okoli nas, tako Avstrijci kot tudi Madžari in Hrvati, vlagajo v železniško infrastrukturo, samo pri nas nazadujemo. Najbolj razvita je telekomunikacijska infrastruktura, dobra je tudi energetska infrastruktura. Glede na število večjih prometnih nesreč in prometnih zastojev pa bi težko rekli, da imamo dobro cestno infrastrukturo. Zadnjo avtocestno zgodbo smo namreč zaprli z lanskim odprtjem predora Markovec, ki smo gradili več kot deset let. Koroška regija, na primer, pa je tako odrezana od drugih delov države, kot je bila med drugo svetovno vojno.«
10 najbolj konkurenčnih držav leta 2016
Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD)
PODATKI
Lestvica WCY* 2014
Sprememba
1
2
Hongkong
1.
2
Švica
4
2.
–2
1
ZDA
3.
–1
3
Singapur
4.
Švedska
4
9
5.
2
8
Danska
6.
9
16
Irska
7.
15
7
Nizozemska
8.
9.
Norveška
7
–2
10.
Kanada
5
–5
…
42.
Filipini
41
–1
49.
Slovenija
49
6
50.
Rusija
45
1
*WCY– = World Competitivness Yearbook
Panorama konkurenčnosti Slovenije 2016
Inštitut za ekonomsko raziskovanje (IER)
PODATKI
1
8
11
16
18
21
21
26
30
30
31
34
39
41
41
48
47
48
50
51
53
54
51
56
58
59
61
GOSPODARSKA
USPEŠNOST
VLADNA
UČINKOVITOST
POSLOVNA
UČINKOVITOST
INFRASTRUKTURA
