Zato zdaj, takole post festum sporočam, da je res. Tisti prijazni striček Primček, ob katerem vedno stoji tista prijazna stara tetica, tisti dobrodušni okrogli obrazek, ki ga tako nenehno skrbi slovenski narod, se je te dni javil iz svojega paralelnega, etnično čistega kozmosa in v deklaraciji gibanja, ki kani postati politična stranka, zapisal, da je Bog en sam. V mislih je seveda imel tistega boga, ki je med drugim sporočil »blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo«, tako da se gospod vsaj v onostranstvu nima česa bati. Tu doli pa – Manitu pomagaj temu novemu doprinesku, temu domorodnemu rovtarskemu verskemu fundamentalizmu. Še papež ve, da je bogov več.
Primc je volk v ovčji koži, o katerem piše Knjiga, ki se nanjo raje sklicuje, kot jo bere. Sklicuje se na domnevno nedotakljive vrednote, kot so družina, krščanstvo, ljubezen, odpuščanje, a zanima ga le eno: drugim vsiliti svet po njegovi podobi. Ta svet je zabit do konca, ta svet izključuje, segregira, zatira in napada vse, česar on ni zmožen dojeti. In tega je ogromno.
Že pri pogromu zoper družinski zakonik je bilo videti, da ne gre samo za problematiko statusa homoseksualcev, da gre za željo po avtoritarni državi in družbi, ki bi pod diktatom Cerkve predpisovala in nadzirala človekovo življenje od rojstva do smrti. Kot vsaka avtoritarnost je tudi njegova zgrajena na slaboumnih lažeh, denimo na tisti, da sta spola le dva. Že mogoče, da to velja v njegovi vasi, zunaj nje pa to preprosto ni res. Naj vpraša zdravnike: na svetu živi nezanemarljiv odstotek ljudi, ki so telesno in psihično nekje vmes, ki se takšni rodijo (on bi rekel, da so dani od Boga), a jim zanika celo obstoj, kaj šele pravice. Predpostavljam, da bi bila njegova zdravstvena politika nekakšna evgenika za izboljšanje krščanske vrste homo sapiensa in bi znova počela to, iz česar se je šele nedavno izkopala, namreč operirala te vmesne otroke tako dolgo, dokler ne bi bili končno podobni mamici ali atiju, se pravi božji podobi ali njegovemu rebru. Grozovite tragedije ljudi, ki so bili podvrženi takšnemu medicinskemu nasilju zaradi kulturnega diktata dveh spolov, so za to pamet gotovo le nepomembna kolateralna škoda velikega cilja njegove Živalske farme.
Da bi ta farma živela in preživela, pa se morajo seveda prašički razmnoževati, razmnoževanje je dolžnost, človek ni razumno bitje in svoboden posameznik, ampak razplodni stroj v imenu mitične enonacionalne države in Boga. Gibanje je celo jasno definiralo cilj: 27.000 otrok na leto. Ajde, ženske, noge narazen! Treba je prepovedati kontracepcijo in splav ter odvzeti ženskam pravico do odločanja, ki so si jo mukoma priborile skozi stoletja, vsem retardiranim primcem navkljub. In glej naključje, odkar poteka ta obsceni boj za njihove otroke na škodo vseh drugih, pred ljubljansko ginekološko kliniko postopajo versko fanatične vešče s tablami in napisi, da je abortus umor in torej ženske morilke. A iz te zgradbe ne prihajajo le ženske, ki so se zaradi stisk odločile za abortus, ampak tudi one, ki jim je otrok umrl, si že leta zanj zaman prizadevajo ali pa jih sploh ne morejo imeti. Prav vse, strte od žalosti, zunaj pričakajo ti zli angeli s svojo izkrivljeno anatemo.
Pod vsem tem zavzemanjem za »spoštovanje do življenja« tako tiči primitivni gon nasilja, kar kaže tudi naslednja zahteva te deklaracije: »Varnost je pomembna in ni samoumevna, zato predlagamo ponovno uvedbo obveznega samoobrambnega usposabljanja za fante.« Zveni znano, kajne? Dresura mladeničev v pokorščino, pranje možganov, uk za ubijanje in smrt. Ni škoda sinov, ki padejo za domovino in Boga. In seveda kazanje zob navzven, Drugim, Drugačnim, tistim, ki naj ob prošnji za azil »sprejmejo in podpišejo zavezujoč etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja«. Klobasa in sovraštvo do drugačnih sta torej obvezna..
In seveda, gibanje bi poskrbelo tudi za šolstvo, odpravilo bi »nepotrebne« študije. Kateri študiji so za njihovo mentalno nastavitev odveč, ni treba ugibati: tisti, ki ne ustvarjajo drugega dobička kot odpiranje oči.
Primc tako ni nikakršna dobrodušnejša, necinična alternativa Janši, je zgolj njegova še bolj domačijska inačica: mestoma še agresivnejša, še bolj radikalna, še bolj antiintelektualna in v rovte zasukana, še bolj javno zlizana s Cerkvijo, ki zaradi svojih interesov, ne prvič v naši zgodovini, povsem neodgovorno suportira to širjenje sovraštva.
