Na panoju v obliki čebeljega satja ob Poti spominov in tovarištva mimoidoči že takoj spoznajo, da nekaj metrov stran poteka zelo poseben pilotni projekt. »Trenutno razvijamo ideje uporabe zelene površine in njenega upravljanja, učimo se pridelave hrane, raziskujemo prakse socialne ekonomije in aktivnosti za preživljanje prostega časa,« so strnjeno opisali mladi študenti in brezposelni, ki si pravijo livadovci. Oni so tudi tisti, ki vlečejo vse niti na novi ljubljanski javni površini z imenom Livada Lab, pri tem pa imajo podporo Zavoda Bob in biotehniške fakultete univerze v Ljubljani.
Pri odločanju sodelujejo vsi
Zgodba nove zelene javne površine se je začela avgusta 2014, ko so začeli na biotehniški fakulteti razmišljati, kako bi lahko ponujeno občinsko parcelo spremenili v nekaj, kar si meščani res želijo. Preučevali so njihove pobude na občinski spletni strani, pregledovali glasilo Ljubljana in se odločili, da bodo fokus vrtički. »Nato smo preučevali še tipologijo vrtičkov v Ljubljani, kako nastajajo, koga vključujejo, in ugotovili, da nikjer ni zraven mladih,« pripoveduje Rozalija Cvejić z oddelka za agronomijo, ki vodi to pot fakultete na področje neformalnega izobraževanja. Navdušila jo je pobuda Mladih hišnih prijateljev, ki so opozorili na rabo javnih površin v Savskem naselju, in zaradi njih je videla potencial v sodelovanju z Zavodom Bob, ki aktivno izvaja mladinsko ulično delo.
To je bil začetek Livada laba, ki leži ob Poti spominov in tovarištva v bližini Hladnikove in Ižanske ceste. O tem, kaj se bo na dogajalo na novo pridobljeni javni površini in kako bo videti, pa je v največji meri odločila skupina mladih različnih profilov, ki se je projekta lotila izključno z vidika bodočih uporabnikov. »Prišli smo do zaključka, da mladim ni dovolj, da neka zelena površina ponuja samo vrtičke, ampak potrebujejo zraven še različne prostočasne aktivnosti. Toda mi ne bi radi postavili nekaj za nekoga, ampak s skupnimi močmi,« pojasnjuje mladinska delavka Anja Manja Segulin.
Za zdaj je gotovo le to, da je Livada večnamenska površina. Kaj konkretno bo na njej, pa bodo sproti prilagajali željam uporabnikom. »Radi bi tako mlade kot lokalne prebivalce čim bolj vključili v vsak korak načrtovanja, ker se tako tudi oni počutijo bolj vključene, bolj skrbijo za prostor pa tudi le tako lahko naredimo tisto, kar si uporabniki želijo,« razloži še Tanja Sajovic Vrhovnik, študentka zadnjega letnika arhitekture.
Družboslovci in naravoslovci
Livadovcem tako ni pomemben le rezultat, ampak predvsem vključujoč proces načrtovanja in ta je toliko zanimivejši, ker se v ekipi mešajo družboslovci z naravoslovci. Krajinske arhitektke, agronoma, psihologinja in drugi se učijo sodelovanja, rezultat pa so za zdaj različni tipi visokih gred, urbani športi, pohištvo iz palet, igralo za odrasle ter biodiverzitetni kotiček, kjer ohranjajo barjanski travnik in zaščiteni močvirski tulipan. V urbanem učnem laboratoriju, ki omogoča od druženja do učenja, vidijo še ogromno potenciala, ena od vizij pa je prvi mladinski center na prostem. Obstoječi centri namreč večinoma nimajo na voljo zelenih površin in bi lahko Livado uporabljali za dejavnosti na prostem.
Toda to je ena izmed idej. Kaj bo res nastalo, bodo livadovci prilagodili glede na to, kako bo prostor zaživel. V vsakem primeru pa vabijo mlade in mlade po srcu, da se jim oglasijo. Lahko kar na Livadi ali po elektronski pošti na livada.bob@gmail.com.
