»Moje delo je, da delam, ne pa da razmišljam,« je včeraj na sojenju zdravniku dr. Ivanu Radanu pojasnila medicinska sestra Nada Savić, ki je skrbela za bolnika, ki naj bi mu Radan po mnenju tožilstva pospešil umiranje s kalijem. Pričala je, da se ji je Radanovo navodilo, naj za pacienta s povečanim kalijem nastavi kalijev klorid, zdelo nenavadno, toda kot medicinska sestra je ubogala. Kalij je nastavila in odšla k drugemu pacientu. Ko se je čez nekaj minut vrnila k pacientovi postelji, da bi kalij vpisala v temperaturni list, ji je Radan dejal, naj ničesar ne vpiše. »Ni treba vpisati, ni steklo,« je po njenem pričevanju dejal Radan, pacient pa je nato po približno desetih minutah umrl. Pleničke, v katero naj bi po trditvah obrambe kalij stekel mimo pacienta, Savićeva ni videla, saj na to niti ni bila pozorna. Prav tako ni videla obvoda, ki naj bi ga Radan namestil za potrebe svoje provokacije – kot svojo nedolžnost dokazuje na sodišču.
Savićeva, ki je danes že v pokoju, je Radana opisala kot v redu človeka, ki ni nikoli povzdignil glasu na medicinske sestre, tudi do nje pa je bil vedno korekten in nikoli »nervozen«. Pojasnila je, da je bila zaradi veliko dela na oddelku sicer pogosto zmeda. Ko je na sodišču pogledala v del pomanjkljive dokumentacije, v knjigo morfija, je pojasnila, da so medicinske sestre zdravnikom večkrat dejale, da se morajo ob odmerke podpisati, vendar jih niso poslušali.
Nov zdravnik, novo mnenje
Na vrtiljak različnih, tudi povsem nasprotnih si zdravniških mnenj je včeraj na škodo Radana sedel dr. Fajko Bajrović, strokovnjak za patološko fiziologijo, ki je bil član komisije internega nadzora v kliničnem centru. Skupina je poleg incidenta s kalijem proučevala tudi okoliščine smrti pacienta, ki naj bi prejel previsok odmerek propofola. Bajrović se je obregnil tako v Radanov zagovor kot tudi v bolj kot ne razbremenjujoče mnenje izvedenca za intenzivno medicino dr. Wolfganga Krölla. Po njegovem mnenju kalij pacientu sam od sebe verjetno ne bi mogel zrasti na smrtonosno raven, tudi sicer pa naj bi bil pacient tedaj stabilen – čeprav že neozdravljivo bolan. Bajrović se prav tako ni strinjal s Kröllovo tezo, da bi v primeru aplikacije kalija EKG pokazal samo še ravno črto, temveč je dopustil možnosti posameznih »trzljajev«, kot se je to zgodilo pri kritičnem pacientu.
Bajroviću se zdi nenavadno tudi dogajanje okoli pacienta, ki je po pričevanju obposteljne medicinske sestre pred očmi svojcev prejel domnevno smrtonosno količino propofola. »Zakaj propofol na tak nizek tlak, če vem, da bo propofol tlak še znižal?« se je včeraj spraševal Bajrović, ki ga Radanov zagovor o težkem dihanju pacienta in sumu na edem ni prepričal. Po njegovem mnenju v izvidih ni ničesar, na podlagi česar bi lahko sklepal na to. Pacientu je tlak glede na dokumentacijo konstantno padal štiri ure, dušenje pa se pokaže tudi s povišanjem tlaka. Podobno Bajrović ne vidi indikacij za edem, koncentracija propofola pa se mu zdi previsoka. »100 miligramov damo v urgentni medicini takrat, ko želimo, da človek neha dihati, da ga lahko intubiramo,« je včeraj dejal Bajrović, ki je sicer pojasnil, da sam s propofolom že nekaj let nima več opravka.
Tožilstvo za komisijo kliničnih psihologov
Tožilka dr. Katarina Bergant je včeraj v spis vložila strokovno mnenje strokovnjakinje za paliativno oskrbo dr. Mateje Lopuh, ki naj bi se od Kröllovega precej razlikovalo. Obramba lahko predlogu tožilstva še nasprotuje, zadnjo besedo pa bo imel sodni senat. Ta je včeraj že nameraval sprejeti odločitev, ali bo po umiku izvedenskega mnenja kliničnega psihologa dr. Aleša Friedla na predlog tožilstva imenoval komisijo kliničnih psihologov, ki bodo pojasnili, ali ima Radan narcistično osebnostno motnjo ali ne. Toda po premisleku si je sodni senat pridržal pravico, da o tem dokončno odloči kasneje v postopku.
