V najboljšem primeru mravlje poberejo drobtine in po dnevu ali dveh popolnoma izginejo, če pa se počutijo dovolj domače, lahko v hiši z njimi dobimo stalnega sostanovalca, ki potrebuje kar nekaj namigov, da spozna, kako je nezaželen.
Sezonski problemi z mravljami so najpogosteje vezani na pomlad oziroma zimo, ko mravlje iščejo hrano in toplejše kotičke za naselitev. Drobtine na kuhinjskem pultu so res najbolj vabljiv posladek za mravlje, a obrisan pult je zgolj del preventivnega preprečevanja obiskov mravelj. Pult naj bo obrisan in tla posesana, biološke odpadke pa vsakodnevno odnašajte na kompost ali v zunanje rjave zabojnike. Kako močno drobtine privabljajo mravlje, je ponavadi odvisno od sezone in kraja, kjer živite, a po naših izkušnjah je za minimiziranje števila mravelj v hiši lahko dovolj že higiena v kuhinji in jedilnici. Pa tudi to, da se izogibamo posedanja s hrano na kavču in podobno. Mravlje lahko v hišo prinesemo tudi z lončnicami oziroma zemljo. Ob večjih napadih mravelj ali obisku drobnih faraonk se običajno izkaže, da preventiva ne pomaga dosti in mravelj se je treba lotiti bolj odločno.
Boj na vstopnih točkah
Učinkovit boj proti mravljam zahteva nekaj raziskovalnega dela. Bistveno je, da ugotovimo vse dostopne točke, ki mravljam omogočajo vstop v hišo. Pogosto pridejo skozi režo v vratih ali pri oknu, tipični vstopi iz notranjosti zidov ali tal pa so stik med steno in radiatorsko cevjo ali reža na robu ploščic. Dostop skozi te luknje jim preprečimo s fizično prepreko (silikon ali kit za stene), hkrati pa na teh točkah tudi postavimo pasti za mravlje ali uporabimo kemična odvračala. V pasteh oziroma »hišicah« za mravlje se skriva kombinacija snovi, ki mravlje privabljajo, in tistih, ki povzročijo propad kolonije, ko mravlje zrnca odnesejo v mravljišče, ki se lahko skriva v zidovih ali tleh. Uporabo pršil različnih jakosti omejimo zgolj na te strateške točke za mravlje, da s strupi ne obremenjujemo svojega bivalnega okolja po nepotrebnem. Faraonke so zaradi svoje majhnosti poseben izziv in običajno jim vstopa v hišo ne moremo preprečiti. Mravljišča zgradijo praktično povsod, saj bivajo v zidovih, škatlah, med oblačili in se nikakor ne omejijo zgolj na kuhinjo in jedilnico. V prostor lahko pridejo skozi električne vtičnice, razpoke v zidu in vse komaj vidne reže. V večstanovanjskih stavbah se je tega problema treba lotiti v sodelovanju s sosedi, zaradi trdovratnosti se je smiselno obrniti tudi na podjetja, ki se ukvarjajo z dezinsekcijo, saj lahko sicer postanejo resen več let trajajoč problem.
Ukrepe stopnjujte postopoma
Mravlje odvračajo nekateri močni vonji, ki jih najdemo v naravi. Cimet, limonov sok, kis, kava… Na njihove poti in vstopne točke lahko potresemo tudi pecilni prašek. Naravna sredstva so včasih učinkovita, včasih pa jih mravlje popolnoma ignorirajo. A pri intenzivnejših obiskih mravelj velja to tudi za umetne preparate, ki redkim nesrečnežem le stežka pomagajo obvladovati prihajanje novih in novih mravelj. Vsekakor je priporočljivo, da skušamo mravlje najprej pregnati s kakšno naravno učinkovino, ukrepe pa v primeru neučinkovitosti stopnjujemo. Na kemične preparate so najbolj občutljivi živali in otroci, a tudi če ne enih ne drugih v stanovanju nimamo, skušajmo pršenje s kemijo omejiti zgolj na kritična mesta, poskrbimo pa tudi za dobro zračenje prostora. Mravlje znajo biti trdovratna nadloga, resnici na ljubo pa se pogosto zgodi, da se po nekaj dneh same poberejo tja, od koder so prišle. (jb)
