Francoska skupščina in senat sta dokončno sprejela zakon, ki daje v boju proti terorizmu več pooblastil preiskovalcem in sodstvu, obenem pa sta do konca julija podaljšala izredno stanje. Francija se tako pripravlja na evropsko prvenstvo v nogometu (EP), ki se začne 10. junija, in na Tour de France, ki ga bo julija vsak dan varovalo kar 23.000 policistov.
Socialistična vlada pa izrednega stanja, ki ga je uvedla proti teroristom, noče izkoristiti za obračun z nasprotniki zakona o delu in manjšimi skupinami vandalov, ki uničujejo bankomate, varnostne kamere, izložbe in ki mečejo kamenje v policiste.
Strah pred brezpilotnimi letalniki
Novi zakon proti terorizmu, ki ga je podprla tudi desnica, je odziv na pariške napade 13. novembra, v katerih je umrlo 137 ljudi, od tega 7 teroristov. Nevarnost, da bi se kaj takega ponovilo v Franciji, ki je srednješolkam prepovedala nositi islamske rute, je še vedno velika. Med EP bi Islamska država svoj poraz na primer v Faludži (Irak) lahko kompenzirala z napadom na poln stadion.
Napad na poln stadion je že poskušala izvesti 13. novembra, a ji ni uspelo. Varnostni strokovnjaki se zdaj predvsem bojijo napadov z brezpilotnimi letalniki, tarče bi lahko bili tudi mostovi in letališča. Po novem zakonu, ki ga je podprla tudi desnica, bodo preiskovalci lažje kot doslej prisluškovali in ponoči izvajali hišne preiskave. Radikalno levico in Zelene, ki zakona niso podprli, najbolj moti, da bo odslej mogoče vsakomur, za kogar bo obstajal najmanjši sum, da bi bil lahko terorist, odvzeti prostost za štiri ure. Problematična je tudi uporaba naprave, ki razkrije, čigav mobilni telefon je v radiju 50 ali 100 metrov, saj je na tak način mogoče ugotoviti, kdo se je udeležil določenih protestov ali sestanka.
Pogrešajo četrtne policiste
Zakon sicer legalizira marsikatero doslej nezakonito početje policije in predvsem francoskih tajnih služb, vendar v boju proti terorizmu brez nezakonitih prijemov tudi odslej ne bo šlo, saj je tu učinkovitost pomembnejša od zakonitosti, Francija pa se sooča z nevarnostjo terorističnega napada. Tako bo na primer neki obveščevalec ali policist še naprej dopustil kriminalno dejavnost nekega preprodajalca mamil v revnem predmestju, ki pa je njegov pomemben vir informacij o islamističnih skrajnežih. Dejansko so francoski varnostni strokovnjaki prepričani, da je treba preprečevati teroristične napade predvsem s takšnimi lokalnimi ovaduhi.
Francoska policija in tajne službe pa so izgubile stik s terenom, ko je nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy odpravil četrtne policiste, ki so bili nenehno v stiku z ljudmi v revnih predmestjih in so imeli pogosto razpredeno mrežo svojih ovaduhov. Morda je tudi omenjena ukinitev četrtne policije omogočila lanske teroristične napade v Parizu.
Sedanji islamski teroristi so sicer v veliki večini primerov nekdanji kriminalci, ki so z džihadom osmislili svoje destruktivno početje in življenje izobčencev. Zlasti po nedavnem izginotju letala Egyptaira, ki je vzletelo v Franciji, pa se francoske oblasti bojijo, da je kdo od osebja na letališču prišel pod vpliv Islamske države. Zaradi te bojazni so že po 13. novembru z letališč odpustili 70 zaposlenih.
