»Ali je smiselno urejati krožišče, na občini Domžale preverimo pri vsaki novogradnji,« zagotavljajo na občini, kjer so doslej uredili eno samo krožišče. Uredili so ga pred desetletjem v Radomljah in kot pravi občinski svetnik Metod Marčun, vsa leta odlično služi svojemu namenu. Ker pa od takrat v občini niso uredili nobenega novega krožišča več, je podal pobudo, da bi se pri tem nekoliko bolj zgledovali po sosednjih občinah, kjer krožišča rastejo kot gobe po dežju.
Po njegovem mnenju bi morali na pristojnem občinskem oddelku za to ustanoviti kar posebno skupino za preureditev semaforiziranih križišč v krožna križišča. »V sosednjih občinah množično gradijo krožišča, ker ta zagotavljajo večjo pretočnost, preprečujejo zastoje in zmanjšujejo število nesreč,« je pojasnil svetnik, ki ne razume, zakaj se mora občan na poti iz Doba do središča Domžal denimo zaradi semaforjev ustaviti kar sedemkrat. Zato obžaluje, da tudi novi občinski podrobni prostorski načrt Tosama jug ne predvideva ureditve krožišča.
Vsa križišča so specifična
V županovem uradu pojasnjujejo, da skupine za preureditev križišč v krožišča ne bi bilo smiselno ustanoviti, saj je oblika gradnje oziroma spreminjanje križišč v krožišča vedno odvisno od različnih in povsem specifičnih dejavnikov. »Pri vsaki gradnji ali preureditvi križišča je treba pretehtati specifične pogoje in se odločati izključno na podlagi strokovno-tehničnih predpisov,« je razložil vodja oddelka za investicije Iztok Obreza. Se pa tudi na oddelku za investicije sicer strinjajo, da je pretočnost krožišča v enopasovnih krožiščih ugodnejša rešitev kot semaforizirano križišče z enim prometnim pasom za leve zavijalce, saj je skupna vsota vseh zamud v krožiščih manjša in so krajše tudi kolone. Vendar pa povečanje pretočnosti skozi krožišče vpliva na povečanje prometnih obremenitev, saj krajše čakalne dobe pritegnejo več voznikov motornih vozil, nadaljujejo in dodajo, da se zaradi tega močno poslabša prometna varnost pešcev in kolesarjev. Zato se v naselju v bližini šol, vrtcev, bolnic, domov za starejše in podobnih krajih, kjer je večje število najranljivejših skupin pešcev, krožišč ne gradi več. Drugi razlog, ki pogosto prav tako ni naklonjen gradnji krožišč, pa je tudi v tem, da je treba pridobiti za krožišča več zemljišč.
Križišče Tosama jug še ni dokončno
Enostranski posegi v prometne rešitve so zelo dragi in prometno tvegani, zato izpostavijo tudi v županovem uradu in dodajo, da jih je treba načrtovati v medsebojni prometni soodvisnosti. Enako velja tudi za križišče Tosama jug, kjer odločitev še ni dokončna. Rešitev, ki je bila predlagana po opravljeni prometni študiji v sklopu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za bodočo cono, pa je pokazala, da je semaforizirano križišče ustrezno za predvideni tovorni promet iz cone, za kolesarje, predvsem pa ustreza tudi načelu varne poti v šolo. Tudi stroški, ki bi nastali ob gradnji novega krožišča, niso zanemarljivi, so še dodali na občini.
