Petnajst zagovornikov in zagovornic 55. člena ustave je zaradi besedila z naslovom »Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov!«, objavljenega na portalu 24kul.si, vložilo kazensko ovadbo zoper Tineta Belina (najverjetneje gre za psevdonim), ki je uvrščene na seznam označil za zagovornike ubijanja otrok. Na okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani so ovadili še Zavod za družino in kulturo življenja, lastnika portala, in Tadeja Strehovca, lastnika in direktorja omenjenega zavoda ter generalnega tajnika Slovenke škofovske konference.
Vezi z Alešem Primcem, po novem voditeljem gibanja, ki se zavzema za prepoved splava, so sicer jasne: portal 24kul.si upravljata Civilna iniciativa za družino in pravice otrok ter koalicija Za otroke gre, Zavod za družino in kulturo življenja pa domuje na naslovu viške župnije.
Krivi za uničevanje naroda
Skupina aktivistov, med njimi štiri univerzitetne profesorice (Anamarija Sobočan, Andreja Hočevar, Anja Koletnik, Eva Gračanin, Heidi Pungartnik, Jasna Mažgon, Katja Sešek, Mateja Capek, Metka Mencin Čeplak, Mitja Blažič, Mojca Kovač Šebart, Petra Peterka, Tanja Rener, Tina Mahkota, Tiva Vlaj), je trojico ovadila zaradi storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Ovaditelje je zmotilo več trditev v omenjenem besedilu. Avtor med drugim »radikalne aktiviste« obtožuje, da se »zavzemajo za brezplačne kirurške splave nerojenih žensk, homoseksualcev in lezbijk ter za izumiranje slovenskega naroda in kulture«. Krivi naj bi bili za »kulturo smrti«, ki da je »katastrofa tako za nerojene otroke, ki so ubiti na operacijskih mizah«, kot za »matere in očete, ki trpijo zaradi postabortivnega sindroma, ter slovensko družbo, ki ima eno najnižjih rodnosti na svetu«.
Po mnenju podpisnikov jim s tem na 24.kul.si podtikajo, da je od njih odvisen obstoj slovenskega naroda in kulture. Dolžijo jih tudi za psihične težave ljudi, ki se odločijo za splav; zavzemanje za uresničevanje ustavne pravice do svobodnega rojstva otrok pa prikazujejo kot zavzemanje za ubijanje otrok. Podpisniki dodajajo, da sprejemajo dejstvo, da v demokratičnih družbah obstaja množica različnih stališč, nasprotujejo pa izražanju stališč »na način, ki ustrahuje in širi nestrpnost na podlagi političnega in etičnega prepričanja«.
»Utiramo pot«
Na seznam pripadnikov »abortivnega lobija« so na 24.kul.si uvrstili 165 podpisanih pod pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk, s katero so ti februarja protestirali zaradi celodnevnih shodov (molitev) pripadnikov zavoda Božji otroci pred ginekološko kliniko v Ljubljani. Po mnenju podpisanih so s svojim početjem nesorazmerno posegali v človekove pravice drugih, izrabljali verska čustva ljudi, izvajali politični pritisk na zdravnike in ženske ...
»Za kazensko ovadbo se nisem odločila le zato, ker sem bila v zapisih na 24kul.si poimensko oblatena in razžaljena, temveč predvsem zato, ker menim, da je širjenje sovražnih sporočil in podpihovanje nestrpnosti v Sloveniji v zadnjih letih vse bolj neobrzdano in nesankcionirano,« pravi ena od podpisnic ovadbe, prevajalka Tina Mahkota. In dodaja: »Želim si, da bi naš primer pokazal, da je aktivno državljanstvo ne le to, da klikamo, komentiramo, podpisujemo peticije in se udeležujemo protestov, temveč to, da terjamo pravna sredstva za zaščito ustavnih pravic. Če je ta pot zavita in težko prehodna, naj jo pomaga utreti naš primer.«
Elementi žalitve in hujskaštva
Kazenska ovadba odpira pomembno vprašanje: do kam seže varstvo, ki ga kazenski zakonik zagotavlja v primeru spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu, pa poudarja pravna strokovnjakinja in direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. »Ne gre za klasičen primer, za katerega je mogoče zatrdno reči, da bi kazenska ovadba lahko uspela, so pa v ovadbi navedeni pomembni argumenti, da zapis na spletni strani spodbuja razdor med prebivalstvom in da ta razdor temelji na osebni okoliščini političnega prepričanja (za ali proti splavu). Temelji tudi na verskem prepričanju, saj je nasprotovanje splavu pogosto povezano tudi s tem. Nedvomno je prisoten tudi element žalitve.« Po njenem mnenju je zato koristno, da je bila ovadba poslana tudi tožilstvu in da lahko pričakujemo odločitev pristojnega državnega organa o tem. Prepričana je, da gre za navadno razžalitev, saj je v zadevi prisotno tudi hujskaštvo, ki ga ni mogoče upravičiti s svobodo veroizpovedi. Iz zapisa pa je močno razviden tudi namen širjenja strahu in zbujanja občutka ogroženosti.
Tadej Strehovec ovadbe ni želel komentirati, na odgovor okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani pa še čakamo.
