Zvesta bralka Rosana Tollazzi nas je pred časom opozorila, da na Tržaški cesti pred Logatcem delavci podjetja Arboretum po nepotrebnem redčijo enega najdaljših in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji – Napoleonov drevored, ki je dolg skoraj dva kilometra in ki ga sestavlja okoli 300 lip. Ni arboristka, a po njenem mnenju se je podjetje iz Volčjega Potoka nad lipe spravilo po nepotrebnem, saj so se po žledu leta 2014 drevesa lepo zarasla in niso ogrožala nikogar.
Negovanje dreves bi bilo predrago
»Resnica je ta, da so vse polomljene veje odstranili takoj po žledu. Dve leti zatem so vse lipe lepo rasle in delale krošnje – tako stare kot mlade – saj je prav za lipe značilno, da se hitro obnovijo. Tisto eno podrto drevo pa je bilo tako in tako podrto,« je prepričana Tollazzijeva. Na občini Logatec, kjer sprva niso vedeli, kaj se dogaja z drevoredom, ki naj bi ga zasadili okoli leta 1805 v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II., so povedali, da tudi njih boli srce ob sečnji mogočnih dreves, a da se to počne na podlagi konservatorsko-restavratorskega elaborata, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. In njim gre zaupati, je pribil župan Berto Menard.
»Po večkratnem pregledu poškodovanega drevoreda je bilo ugotovljeno, da so poškodovana vsa drevesa v njem in da je ne glede na urgentno izvedeno sanacijo odlomljenih in poškodovanih vej februarja 2014 več dreves poškodovanih in okuženih z glivo do te mere, da jih je treba zamenjati. Drevesa so bila namreč nevarna. Lahko bi se porušila cela ali pa bi se odlomili večji deli drevesa,« je pojasnila konservatorka Petra Jernejec Babič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po njenem mnenju bi lahko odstranjena mlada drevesa ohranili le ob ustrezni in pravočasni arboristični negi krošenj. A vložek v nego drevja bi bil po njenih besedah veliko večji kot saditev novih dreves prve kvalitete, obenem pa bi bil pozitiven učinek manjši. »Ker drevored predstavlja velik poudarek v prostoru vstopnega dela v Logatec, so se drevesa zamenjala naenkrat – le tako bo v nekaj letih dosežen pričakovan krajinsko-oblikovalski, estetski in doživljajski učinek.«
Zamenjali bodo še 12 dreves
Komaj se je naša bralka Logatčanka pomirila, se je zgodila zimska ujma sredi pomladi in sneg je tudi nove lipe, posajene pred dobrim mesecem, poškodoval. Tollazzijeva sprašuje, ali bodo v zavodu spet ruvali komaj posajene lipe in jih zamenjali z novimi ter tako ob vsakokratni naravni katastrofi? Bodo potemtakem lipe sploh kdaj zrasle v višino in doživele starost prejšnjih? »Sanacijska dela še potekajo: zaradi snegoloma bo zamenjanih 12 dreves, preostala se bodo zravnala z oporami. Drevesa so se zaradi teže mokrega snega nagnila, pri tem se vrhovi niso zlomili, kot je bilo ob žledolomu,« je pojasnila Jernejec-Babičeva.
A po mnenju Tollazzijeve, ki je poseg v Napoleonovem drevoredu med drugim prijavila tudi inšpekcijskim službam, je največji absurd ta, da bo poleti Direkcija RS za infrastrukturo cesto skozi drevored na novo preplastila. Mar ne bi morali po zdravi kmečki logiki najprej obnoviti ceste in šele zatem sanirati drevoreda? Mar ne bo obnova ceste škodila na novo zasajenim drevesom? »Odpravo posledic žledoloma v skladu s svojimi pristojnostmi vodi ministrstvo za okolje in prostor. Denar za sanacijo vrtov, parkov in drevoredov, ki so kulturna dediščina, je bil pridobljen iz sredstev solidarnostnega sklada EU, sanacijska dela pa se morajo končati v drugi polovici maja. Zato jih ni bilo mogoče vezati na izvedbo rekonstrukcije ceste,« je pojasnila Jernejec-Babičeva iz zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti
Tudi inšpekcija za okolje in naravo, kamor je naša bralka Rosana Tollazzi prijavila poseg v Napoleonovem drevoredu, ki ima status naravne vrednote lokalnega pomena in spomenika oblikovane narave, ni ugotovila nepravilnosti. Konservatorski projekt je po besedah inšpektorata potrdil tudi Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, ki je izvajal nadzor. Čeprav so bila nekatera drevesa na videz zdrava, so bila po njihovih besedah debla votla in so predstavljala potencialno nevarnost v primeru prihodnjih vremenskih neprijetnosti.
