Od vsega začetka naporna hrvaška vladna koalicija strank HDZ in Most je od včeraj še nekoliko bliže možnosti razpada. Vseh šest Mostovih ministrov je na telefonski seji glasovalo za odstop podpredsednika vlade Tomislava Karamarka, šefa HDZ, ker je njegova soproga sodelovala z lobistom madžarskega energetskega podjetja Mol, s katerim je Hrvaška v sporu zaradi naftnega podjetja Ina.
Orešković podprl Karamarka
Vlada, ki se je morala izreči o zahtevi opozicije po odstopu Karamarka, je slednjega sicer podprla – večino v njej imajo pač ministri iz HDZ. Podprl pa ga je tudi nestrankarski premier Tihomir Orešković v skladu s tem, kar je zapisano v sklepu vlade. Ta navaja, da je neutemeljeno zahtevati politično odgovornost Karamarka na podlagi »netočnih in pavšalnih navedb« iz medijev, ampak je treba počakati na odločitev ustreznih organov. Karamarko je sam zahteval, naj o tem, ali sta s soprogo ravnala primerno ali ne, presodi komisija za ugotavljanje nasprotja interesov. »Če bo ugotovila, da je nasprotje interesov obstajalo, potem se lahko pogovarjamo (o odstopu Karamarka),« je dejal Orešković.
Toda Petrov noče čakati. Pred nekaj dnevi je vse presenetil z zahtevo, naj Karamarko odstopi, včerajšnje glasovanje ministrov Mosta pa je jasen signal, da s tem mislijo zelo resno. Kot je dejal Petrov po seji vlade, želijo odpreti pot k »postavljanju drugačnih etničnih standardov v hrvaški politiki«. Če Karamarko ne odstopi, pa bo večina poslancev Mosta podprla izglasovanje nezaupnice, ki jo predlaga opozicija, je dejal Petrov.
Jasno je sicer povedal, da noče razpada vlade ali predčasnih volitev, na katerih se Mostu obeta upad podpore. Zahteva odstop Karamarka s položaja podpredsednika vlade, HDZ pa naj na položaj imenuje nekoga drugega. Prav tako Mosta ne moti, če Karamarko ostane šef HDZ, je dejal Petrov, rekoč da se ne vmešava v to, kdo vodi katero stranko.
Trije napeti politični tedni
Toda odstop Karamarka je zelo malo verjeten, potem ko je bil pretekli mesec kot edini kandidat ponovno izvoljen na predsedniški položaj stranke HDZ. Zato je pričakovati tri izredno napete tedne v hrvaški politiki. Sabor mora o zahtevi opozicijskih Socialdemokratov in Stranke upokojencev o nezaupnici Karamarku glasovati najkasneje 18. junija. Petrov je dejal, da bi nezaupnico podprlo dvanajst od petnajstih poslancev Mosta, trije pa so rekli, da je ne bodo. To bi z drugimi glasovi opozicije zadoščalo za nezaupnico in s tem bržkone za padec vlade in predčasne volitve, na katerih tudi HDZ napovedujejo upad podpore. Če Karamarko glasovanje o nezaupnici preživi, pa bo o usodi sodelovanja Mosta v vladi odločal svet stranke, je dejal Petrov.
Karamarko sicer trdi, da razpada vlade v nobenem primeru ne bo. »HDZ si bo z vsemi močmi prizadevala, da vlada obstane – ne Mostu ne Božu Petrovu je ne bo uspelo zrušiti,« je rekel včeraj po seji vlade. A tudi če januarja sestavljena vlada po katerem koli scenariju že obstane, je vprašanje, koliko bo ob tolikšnih notranjih trenjih učinkovita in funkcionalna.
