Zmaga v tem labirintu ulic je od nekdaj veljala za nekaj posebnega, saj steza ne dovoljuje nobene napake, česar se dirkači dobro zavedajo. Kovinska ograda in milimetrsko delo z volanom zahtevata svoj davek, a nič ni bolj kritično kot biti tukaj hiter od prvega kroga dalje. Tukaj pa je prvi del najbolje opravila ekipa Red Bulla, saj je bil Daniel Ricciardo prehiter tudi za oba dirkača Mercedesa. Pri Red Bullu pravijo, da na račun posodobljene pogonske enote in natančne vožnje Daniela Ricciarda.
Pri Mercedesu se seveda ne bodo predali, le da se zavedajo, da ne bo dovolj le »naviti« pogonske enote. Pri tem je imel ravno Nico Rosberg pred domačim pragom nekaj težav, glavno njegovo smolo pa je podedoval Jenson Button. Rosberg, ki je otroštvo preživel v Monaku in se je vsak dan v šolo vozil z avtobusom ravno po ulicah, kjer zdaj dirka, je na treningu prevozil pokrov jaška za odvod meteorne vode, pri čemer mu je preluknjalo pnevmatiko, pokrov pa je dvignilo v zrak in je priletel v dirkalnik Jensona Buttona. Kaj bi se z Britancem zgodilo, če bi mu pokrov priletel v kokpit, raje niti ne pomislimo.
Da imajo včasih odgovorni pri mednarodni avtomobilistični organizaciji FIA dobre zamisli, ki pa ne najdejo ustreznih poti v realnost, je pokazala njihova nova zamisel. Sprva so želeli prepovedati, da bi dirkači med dirko snemljive folije, ki jih imajo nameščene na vizirjih čelad, odmetavali kar na stezo. S tem so želeli preprečiti, da bi te folije zamašile hladilne odprtine na dirkalnikih tekmecev. Samo letos je moral Fernando Alonso dvakrat odstopiti zaradi pregretih zavor. A ko so dirkači odgovorne vprašali, kam naj potem odvržejo folije, so pri FIA je ugotovili, da so želeli iti korak predaleč. »Po pogovorih z dirkači smo spoznali, da bi bili ti še bolj ogroženi, če bi folije obdržali v kokpitu, posebno na stezi, kot je v Monaku, zato jih ne bomo kaznovali, če jih bodo odmetavali na stezo,« je povedal direktor dirk Charlie Whiting.
Kakor koli že, dirka v Monaku, kjer nič ni tako, kot naj bi bilo na drugih dirkah, tudi zaradi garanja dirkačev v kokpitih, vsega glamurja in nevarnosti na stezi in ob njej, privlači vedno znova ogromno gledalcev. Dirka, ki so jo sodobni varnostni standardi prehiteli za nekaj desetletij, je namreč priložnost, da se gledalci dirkalnikom formule 1 približajo toliko kot nikjer drugje. Pa čeprav tudi za ceno lastne varnosti. Več desetletij stara misel svetovnega prvaka Nelsona Piqueta, ki je dejal, da je vožnja dirkalnika formule 1 v Monaku primerljiva z letenjem s helikopterjem v domači dnevni sobi, tudi danes drži kot pribito. In ozke ulice se pri 250 kilometrih na uro z vidika dirkača še malce zožijo.
