Kopališče Ilirija se bo letošnjo kopalno sezono ponašalo s svežo podobo, saj ga zadnje tri mesece intenzivno prenavljajo. Prenova se bo kmalu končala. Direktor Plavalnega kluba Ilirija Tomi Martinjak je povedal, da so prenovili celoten kopališki kompleks, od fasade, garderob, bara, bazena, ploščadi, terase za sončenje do tušev in sanitarij. Prenova bo končana 2. junija, ko bo prenovljeno kopališče ponovno odprlo svoja vrata osvežitve željnim Ljubljančanom.
Prenovo, ki je stala približno 200.000 evrov, je po Martinjakovih besedah vodil Plavalni klub Ilirija, denar pa so poleg kluba zagotovili še Fundacija za šport, Mestna občina Ljubljana in družba Helios. K prenovi so prispevale tudi številne roke prostovoljcev.
Iz plavalnega kluba so sporočili, da so na letošnjo prenovo še posebej ponosni, »saj kopališče ni bilo prenovljeno vse od leta 1974 in je bilo že v zelo slabem stanju«. »Kopališče je prenovljeno v takšni obliki, kot je bilo včasih, zato ta biser sredi Ljubljane ni izgubil nič svojega 'retro' šarma in energije ter vabi vse obiskovalce na druženje v zeleno oazo sredi Ljubljane,« so še povedali v plavalnem klubu.
Velja spomniti, da imajo občina, plavalni klub in športno društvo Narodni dom s kopališčem Ilirija velike načrte, saj je predvidena gradnja plavalno-gimnastičnega centra. Ta bi stal približno 57 milijonov evrov, vendar občina tako zajetnih sredstev za zdaj ni pridobila. Dokler finančna konstrukcija tega projekta ne bo zaprta, na območju Ilirije ni pričakovati večjih gradbenih posegov. Glede na to, da so se odločili za prenovo kopališča, pa gre sklepati, da začetek tega projekta v kratkem ni predviden.
V sklopu plavalno-gimnastičnega centra bi partnerji zgradili pokriti olimpijski bazen, ki bi omogočal izvedbo velikih mednarodnih tekmovanj. Takšen bazen ljubljanski plavalci nujno potrebujejo, saj trenutno prestolnica ne premore niti enega pokritega olimpijskega bazena.
Kopališče Ilirija ima dolgo zgodovino. Zgrajeno je bilo leta 1929 in takrat je veljalo za najmodernejše kopališče v nekdanji Jugoslaviji. Zgrajeno je bilo po načrtih inženirja Stanka Bloudka in sodi med najstarejše športne objekte v Ljubljani. Kopališče je tudi vpisano v register kulturne dediščine. Načrtovanje bazena se je Bloudku obrestovalo, saj je Boris Rozman v Kroniki – časopisu za slovensko krajevno zgodovino zapisal, da je inženir po tem prejel naročila za gradnjo štirih novih bazenov po Sloveniji.
Rozman je opisal odprtje bazena 26. maja 1929. Bazen je odprl takratni župan dr. Dinko Puc, ki je vino, s katerim je nazdravil članom športnega kluba Ilirija, izlil v bazen, hkrati pa je vanj skočilo še 24 plavalk in plavalcev. Odprtja bazena se je udeležilo več kot 2000 obiskovalcev, toliko pa so jih na dan pogosto našteli tudi pozneje.
