Sluh je najbolj kompleksen in zapleten človeški čut, ki se nikoli ne izključi. Omogoča sprejemanje in razločevanje najrazličnejših signalov, ki nam omogočajo razumevanje govora in sposobnost komunikacije pa tudi zaznavanje in razločevanje zvokov, kot so škripanje snega, žuborenja vode, žvrgolenje ptic ali hrup prometa. Zato je še zlasti pomemben za normalen razvoj otrok, ki se lahko s težavami s sluhom srečajo že v najzgodnejšem otroštvu oziroma se z okvaro sluha že rodijo.

Statistika kaže, da ima pri nas okvaro sluha en otrok na tisoč novorojencev, v šolskem obdobju pa pogostnost naglušnosti zveča že na deset otrok na tisoč šolarjev. Po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo težave s sluhom po svetu kar 32 milijonov otrok. Še pogostejše so težave s sluhom pri odraslih, težave se s starostjo stopnjujejo. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice pri nas slušne aparate uporablja preko 70.000 uporabnikov, število izdanih slušnih aparatov pa narašča med pet in osem odstotki letno. Lani je prejelo slušni aparat 11.629 oseb, od tega 1055 oseb prvič.

Prva kabina za otroke

Podobno kot pri večini zdravstvenih težav je izid zdravljenja tudi pri težavah s sluhom veliko boljši, če dobi posameznik čimprejšnjo strokovno pomoč. Ustrezna takojšnja oskrba je še zlasti pomembna pri najmlajših. »Če ima otrok težave s sluhom, mu je treba čim prej pomagati, pomoč pa ponuditi tudi staršem, saj otrokova težava vpliva na kakovost življenja vse družine,« se poleg otorinolaringologov vse bolj zavedajo tudi akustiki za sluh, ki naglušnim pomagajo izbrati za njih najboljši slušni aparat. Zato je eden od ponudnikov slušnih aparatov in pripomočkov v Ljubljani nedavno v sklopu novega slušnega centra najmlajšim in njihovim staršem ponudili specializirano kabino, ki je prilagojena potrebam majhnih otrok. »V njej je mogoče slušni aparat nastaviti skozi igro,« potrjujejo izkušnje njihovih podobnih specializiranih otroških centrov na Dunaju in v Zagrebu, kjer se z otroki in starši prav tako ukvarjajo za delo z otroki usposobljeni akustiki za sluh. Kot še dodajajo, je izbira slušnega aparata za otroke zahtevnejša. Slušni aparati za otroke morajo biti tudi bolj všečni in barviti ter odpornejši zaradi igre in nenehnega gibanja, seveda pa tudi enostavnejši za uporabo in predvsem zelo varni.

Sluh testirajo že v porodnišnici

Akustiki za sluh se lahko svojega dela lotijo šele po opravljeni natančni diagnostiki. Bojazni, da bi pri nas zdravniki spregledali okvaro sluha novorojenčka, ni, saj v slovenskih porodnišnicah že več kot desetletje izvajajo presejalni test za okvaro sluha, s pomočjo katerega vsako leto odkrijejo tudi nekaj otrok, ki jih s pomočjo polževega vsadka rešijo popolne gluhosti.

»Gluhi otrok je ob rojstvu že več mesecev izključen iz slušne zaznave, ki je precej obilna tudi v materinem telesu,« pojasnjuje doc. dr. Saba Battelino s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana in dodaja, da morajo zato z implantacijo pohiteti. Opraviti jo morajo med enajstim in petnajstim mesecem starosti, še preden se začne v možganih zapirati otrokovo okno za razvoj jezika in govora. Vendar tudi otroci s polževimi vsadki vsaj sprva potrebujejo slušne aparate. Ponudijo jim jih kot del rehabilitacije in priprave na polžev vsadek, saj jim tudi slušnih aparati, ki zvok le ojačajo, posredujejo določene dražljaje, hkrati pa jim omogočijo, da se navadijo uporabljat slušni pripomoček.

Aparat preizkusite

Ker pa je zahvaljujoč hitremu razvoju tehnologije na trgu tudi vse več otroških slušnih aparatov, je njihova izbira vse težja. V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije ocenjujejo, da tudi pri teh ne gre preizkusiti le enega ali takoj poseči po nadstandardnem, ker naj bi ta kar avtomatično otroku ponujal več. Natančnih podatkov za otroško populacijo sicer ni, predvidevajo pa, da naj bi tudi pri preizkušanju otroških slušnih aparatov veljala enaka pravila, kot pri preizkušanju aparatov za odrasle. »Vsi, ki so preizkusili standardni slušni aparat, so z njim zadovoljni,« izpostavlja Adem Jahjefendić, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, in še enkrat poudari besedo preizkusili. Prepogosto se namreč dogaja, da uporabniki preizkusijo le en slušni aparat in še tega površno, zaradi česar se prehitro odločijo za nadstandardni aparat, ki ga v resnici sploh ne potrebujejo in ga morajo za nameček še doplačati.

Da je treba preizkusiti več aparatov in skrbno izbrati najprimernejšega za posameznikove težave, se strinjajo tudi ponudniki aparatov, ki pa ugotavljajo, da je s standardnimi slušnimi aparati, ki jih krije zavarovalnica, tudi po temeljitem preizkusu več aparatov zadovoljna približno polovica uporabnikov.