V zadnjih dneh pa je borzam še nekoliko več zaleta dala novica o dodatni finančni pomoči Grčiji. Ta si je izborila nov paket pomoči in ugodnejše pogoje odplačevanja dolga po letu 2018, če bodo do tedaj seveda sledili načrtu izvajanja bolečih finančnih reform. Grki bodo iz naslova pomoči od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v drugi polovici junija prejeli 7,5 milijarde evrov. Po objavi novice so zahtevani donosi na grške državne obveznice zdrsnili na 6-mesečno dno.
Rast dosega tudi surova nafta. Tako ameriški WTI kot evropski Brent sta se že približala ali celo presegla vrednost 50 dolarjev za sodček. K dvigu cen so v zadnjem času pripomogli upadajoče naftne rezerve v ZDA in požari v Kanadi, ki so močno oklestili produkcijo. Vlagatelje poleg tega skrbi tudi naraščajoče nasilje v Nigeriji, ki prav tako omejuje proizvodnjo nafte. Za piko na i so v preteklem tednu poskrbeli podatki z nepremičninskega sektorja v ZDA, ki je v zadnjem mesecu rasel kar z 20-odstotno stopnjo, kar ob že tako dobrih podatkih s trga dela kaže na suvereno okrevanje ameriškega gospodarstva. Če gre zaupati pravilnosti ekonomskih podatkov v ZDA, se povečuje možnost za popoln izogib kakršni koli recesiji, ki so jo v preteklih mesecih napovedovali mnogi analitiki.
Končajmo z zanimivo novico s Kitajske, kjer smo v sredo dobili podatke o začetku ameriške preiskave (SEC) poslovanja kitajskega velikana Alibaba. Trgovinski gigant naj bi po poročanju nekaterih medijev uporabljal »nepriznane« računovodske standarde pri poročanju poslovanja nekaterih svojih hčerinskih družb, med njimi Cainiao Network, ki skrbi za distribucijo oziroma logistiko znotraj skupine Alibaba. Ameriški SEC je se poleg Cainiao Network lotil tudi Alibabovega poročanja podatkov o obsegu poslovanja družbe na njihov najboljši prodajni dan v letu, tako imenovani dan samskih (11. november). Pri SEC sumijo, da mnogi trgovci, ki ponujajo produkte in storitve prek Alibabe, ustvarjajo navidezne posle z lastnim blagom in na tak način višajo lastno rangiranje znotraj trgovinskega sistema, kjer je količina prodanega blaga velik faktor. Po ocenah nekaterih analitikov bi lahko taki posli predstavljali kar od 20 do 30 odstotkov vsega poročanega prometa na dan samskih, ki je lani dosegel kar 14,3 milijarde ameriških dolarjev.
