Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti soglasno ugotovilo, da je 28. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v neskladju z ustavo. Omenjeni člen je od leta 2010 določal, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna tudi subvencija neprofitne najemnine, vendar pa ga je lani sprejeti zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) občin odpravil. Sprememba, ki je bila posledica dogovora o višini povprečnine za občine, je stopila v veljavo s 1. aprilom lani, z letošnjim aprilom pa so izgubili pravico do neprofitnega dela subvencije še zadnji upravičenci.
Zahtevo za oceno ustavnosti je julija lani vložila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je opozorila, da so najemniki v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, glede pravice do subvencije najemnine v neenakem položaju z najemniki v neprofitnih stanovanjih. Če ima najemnik stalno prebivališče v občini, ki ima na voljo neprofitna stanovanja, bi pravico lahko uresničil, v nasprotnem primeru pa ne, je v zahtevi zapisala varuhinja.
Subvencija neprofitne najemnine je znova priznana
Po odločitvi ustavnega sodišča mora državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi v uradnem listu. Do tedaj pa se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, »prizna tudi subvencija do priznane neprofitne najemnine na način, kot je določen za subvencije neprofitnih najemnin«. To pomeni, da morajo najemniki poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino prejeti še subvencijo za neprofitni del, ki pokriva neprofitno najemnino do največ 80 odstotkov,
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je po odločitvi ustavnih sodnikov povedala, da bo ministrstvo ustavno odločbo in posledice natančno preučilo. Verjame pa, da bodo v vladi našli ustrezno dolgoročno rešitev. Ob tem je znova povedala, da je na posledice sprememb opozarjala že pred sprejetjem zakona. Pri ministrstvu za javno upravo, ki je zaradi zniževanja občinskih stroškov spisalo ZUJF občin, pa so zapisali, da so pri zakonu »opravili zgolj koordinacijsko vlogo« in da so vsebino določb pripravili pristojni resorji.
Rešitev pred deložacijo
Lani sprejeti ZUJF občin je, kot smo v Dnevniku že poročali, močno poslabšal že tako nezavidljiv finančni položaj socialno ogroženih posameznikov in družin, ki so zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj prisiljeni bivati v bistveno dražjih tržnih stanovanjih. Zaradi odprave subvencij za neprofitni del tržne najemnine so se stroški teh najemnikov povišali vsaj za tretjino, zato so se nekateri znašli pred deložacijo in izgubo strehe nad glavo.
Natančnih podatkov o številu oseb, ki so ostale brez subvencije, nimajo ne na ministrstvu za delo ne na skupnosti občin, očitno pa ne gre za zanemarljivo težavo. Število upravičencev do subvencije najemnine v tržnih stanovanjih se je namreč z lanskih 5947 v prvih štirih mesecih letos zmanjšalo na 3531. Državni proračun naj bi z odpravo omenjene subvencije privarčeval 400.000 evrov na leto, občine pa 1,6 milijona evrov.
