Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja kandidatom za nove ustavne sodnike se je odzvalo devet pravnih strokovnjakov. Med njimi sta dve ženski, višja sodnica svetnica na upravnem sodišču Darinka Dekleva Marguč in predavateljica na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne vede v Celju, odvetniška kandidatka v odvetniški pisarni Vrtačnik ter raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri pravni fakulteti Špelca Mežnar. Moški kandidati so profesor z mariborske pravne fakultete Bojan Škof, vrhovni sodnik Marko Šorli, višji sodnik na upravnem sodišču Marjan Gantar, profesor Rok Svetlič, predavatelj Anže Erbežnik, direktor študijskega programa v Benetkah Andraž Zidar ter Boštjan Pintar, ki trenutne zaposlitve ni navedel.
V primežu politike
Oktobra in novembra bosta potekla devetletna mandata dveh ustavnih sodnikov, predsednika sodišča Miroslava Mozetiča ter sodnice Marte Klampfer, predsednik republike Pahor pa bo pred tem državnemu zboru v imenovanje ponudil zgolj dva kandidata – po enega za vsako mesto. Izbiral bo lahko med zdaj prijavljenimi kandidati pa tudi med tistimi, ki jih bo morebiti sam izbral in nagovoril h kandidaturi. Pahor se bo o podpori dvema kandidatoma, ki bosta izpolnjevala najvišje kriterije, posvetoval z vodji poslanskih skupin, še pred tem pa se utegne posvetovati tudi z nekaterimi nekdanjimi ustavnimi sodniki, ki so se že marca udeležili posveta v predsedniški palači. Tem je med drugim predstavil idejo, da bi se kandidati za ustavne sodnike pred glasovanjem v državnem zboru predstavili tudi javnosti. Nekdanji ustavni sodniki so takšno »zaslišanje« Pahorju iz več razlogov odsvetovali, a po naših informacijah je predsednik republike idejo ohranil.
Zagotovo pa bodo kandidate v »primež« potem prijele politične stranke in jih izkoristile za svoj prestižni parlamentarni boj.
Zapostavljenost socialne države
»Če izhajamo iz najširše opredelitve politike, je ustavno sodišče nedvomno politični organ,« je nekdanja predsednica ustavnega sodišča, profesorica Dragica Wedam Lukić citirala svoj zapis iz leta 2007, ki je še vedno aktualen. »Odločitve so nujno 'politične', saj se nanašajo na področje zakonodajnega urejanja razmerij v državi in imajo pomembne politične posledice.« V skrajnem primeru lahko razveljavitev kakšnega zakona povzroči tudi padec vlade.
Poslanci, ki bodo letos odločali o menjavi dveh ustavnih sodnikov – prihodnje leto pa še o menjavi štirih, kar pomeni da se bosta v kratkem zamenjali dve tretjini sodnikov –, bodo pri glasovanju politično kupčkali, kar namerava Pahor že vnaprej upoštevati. Wedam-Lukićeva pri tem opozarja, da je – po analogiji z izbiro ameriških vrhovnih sodnikov – izbira ustavnega sodnika kot puščica, ki je izstreljena daleč v prihodnost. »Ne morete vedeti, katero tarčo bo zadela,« se nasmehne. Na posvetu pri predsedniku Pahorju so zato nekdanji ustavni sodniki veliko govorili o politični in svetovnonazorski uravnoteženosti sestave. »Občutek imam, da je v zadnjih letih v Sloveniji prevladalo kapitalistično mišljenje in da je socialna država potisnjena v ozadje,« pravi naša sogovornica. Zaščiteni so nosilci družbene in kapitalske moči in njihovi (pravni) interesi, premalo pa je zaščitena osnovna eksistenca prebivalcev Slovenije. »Bodoči ustavni sodniki bodo gotovo morali imeti čut za ta temeljna razmerja, saj utegne biti primerov kršitev človekovih pravic, ki izhajajo iz deprivilegiranih družbenih slojev, iz revščine, v prihodnjih letih vse več,« pravi Wedam-Lukićeva.
Potrebovali bi več poguma
»Ustavno sodišče je po sprejemu ustave večjo pozornost posvečalo načelom pravne države kot načelom socialne države,« se strinja nekdanji ustavni sodnik in podpredsednik sodišča, profesor Ciril Ribičič. »Tudi to je prispevalo k prepričanju, ki je napačno, namreč da naša ustavna ureditev daje prednost neoliberalnemu kapitalističnemu sistemu. Napako bi lahko korigiral večji poudarek načelom socialne države, socialni funkciji lastnine, ustavnim pritožbam ’malih ljudi’, zlasti tistim, ki razkrivajo različne oblike izkoriščanja in celo zasužnjevanja,« pravi Ribičič. Vendar, opozarja, so odločbe ustavnega sodišča, ki so ugotovile kršitev načela enakosti, kar nekajkrat naletele na upor politike. »Spomnimo se samo izbrisanih, kjer se je odločba ustavnega sodišča realizirala šele po dveh obsodbah evropskega sodišča za človekove pravice.«
Po mnenju Wedam-Lukićeve bi lahko ustavno sodišče tudi večkrat preseglo ozko interpretacijo problemov, ki jih obravnava. Ustavni sodniki so denimo s sklepom izpred treh tednov zavrgli obravnavo odškodnin izbrisanih, četudi zgolj zaradi formalnih razlogov in je jasno, da bo isto vprašanje prej ali slej spet prispelo do ustavnega sodišča in bodo sodniki o njem morali odločati. Minuli teden je sodišče iz procesnih razlogov zavrglo tudi presojo ustavnosti občinskega ukrepa, zaradi katerega Romom v Krškem grozi rušenje enega njihovih naselij. Če pa bi se ustavno sodišče vendarle odločilo za presojo, bi rešitev lahko veljala za mnoga romska naselja in več sto romskih družin po vsej državi, ki jim grozi rušenje njihovih domov. »Ustavni sodniki se večkrat čemu izognejo, četudi bi lahko z odločanjem rešili več problemov naenkrat,« pravi profesorica Dragica Wedam Lukić.
