Prepričljive zgodbe slovenskih oblikovalcev

V prostorih Fakultete za arhitekturo v Ljubljani je bil marca predstavljen zanimiv kreativni izziv: slovensko-finski natečaj Iittala, v okviru katerega se bodo pomerili mladi slovenski oblikovalci in načrtovalci prostora. Njim je kultno finsko podjetje Iittala dalo priložnost spoznati skandinavski dizajn, svetovno znan po unikatnih in minimalistično oblikovanih izdelkih, ki s svojimi oblikovalci soustvarja že desetletja. Hkrati pa je to tudi priložnost za razmislek o slovenskem oblikovanju in našem odnosu do njega. Pogovarjali smo se z doc. dr. Alenko Fikfak, profesorico in predstojnico za urbanizem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki je povezovala predstavitveni program omenjenega projekta.

Industrijsko oblikovani izdelki nam krojijo vsakodnevno življenje, naš domači in delovni prostor, čeprav se tega ne zavedamo. Za razliko od umetniške stvaritve, ki nam predvsem bogati duhovnost, občutenja, pa so industrijsko oblikovani izdelki uporabni, funkcionalni in ergonomični, torej se prilagajajo anatomskim značilnostim človeškega telesa. Poleg tega je za industrijske izdelke zelo pomembno, da so prilagojeni serijski proizvodnji – od tod tudi ime industrijski. Zmotno bi bilo, če bi si zaradi poimenovanja predstavljali, da so povezani samo z nečim industrijskim. Recimo kot jeklarsko industrijo ali proizvodnjo cementa. Vrhunski industrijski izdelki so prav tako paša za oči in ušesa kot umetniška stvaritev. Takšen primer je nedvomno Akrapovičev promocijski motor Full Moon. Po drugi strani pa so zelo pomembni izdelki, ki bolje ponazarjajo pomen industrijskega oblikovanja, katerega vlogi sta tudi prodajnost in proizvodnja, kar se odraža v izdelku, ki je nedvomno krojil generacijo v 80. letih, tako imenovana štirka – Tomosov APN 4, ki morda ni tako likovno vrhunski, vendar je segel v srce celotni takratni generaciji. In zato je nedvomno še pomembnejši kot industrijski izdelek. In nenazadnje Kiosk Saša J. Mächtiga, ki je preobrnil delovanje in nakup dobrin. In pod zamislijo istega avtorja zeleni zbiralniki odpadkov, telefonski dušilniki, koški za smeti Žaba …

Slovensko industrijsko oblikovanje je na visoki ravni, o čemer pričajo številni mednarodno nagrajeni izdelki z nagradami Red dot. Med nagrajenci za leto 2016 so sistemi Akrapovič, sistem kuhinje Gorenje, stol Donar, Steklarstvo Hrastnik ter zanimiva abstrakcija ribniške suhe robe, kuhinjski set Ribrand, ki je vsekakor inovativen oblikovalski izdelek. Vendar bi med najbolj prepoznavne industrijske izdelke lahko šteli smuči Elan in avtodome Adria mobil. Sicer med našimi oblikovalci nimamo Jonathana Iveja, ki kroji dizajn pri Applu, vendar ne bi rekla, da z oblikovalci, kot je Robert Lešnik, vrhunski avtomobilski oblikovalec, zaostajamo za svetovnimi.

Slovensko industrijsko oblikovanje ima premajhno tržišče, če bi se z izdelki želeli usmeriti samo na domačega uporabnika. Torej je za industrijskega oblikovalca skoraj nujno povezovanje s tujino. Povezovanje med oblikovalcem in industrijo, podjetji je nujno, sicer o teh izdelkih kot takšnih sploh ne moremo govoriti. Primer sodelovanja med podjetjem in oblikovalcem je skupina Gorenje, ki je pri svojih kuhinjah iskala prepoznavnost s posebnimi linijami oblikovalcev, kot so Pininfarina ali Ora Ito. Vendar bi med industrijsko oblikovanimi izdelki, ki svojo zgodbo v našem okolju peljejo najbolj celovito, ne samo kot posamezni produkt, izpostavila prav podjetje Akrapovič, kjer vsak, kot pravijo sami, »še tako majhen del izpušnega sistema skrbno načrtuje in sestavi multidisciplinarni tim oblikovalcev, inženirjev in arhitektov«.

Slovenci smo industrijsko oblikovanih izdelkov kar navajeni in nam ne pomenijo izjem. Še vedno prisegamo na dobre izdelke in ne na »ponaredke« ter cenene različice. Prednost industrijsko oblikovanih izdelkov je, da obsegajo zelo velik cenovni razpon, odvisno od posameznega izdelka. Recimo med kuhinjskim pripomočkom KitchenAid ali navadnim mešalnikom je velika razlika v ceni kot tudi oblikovalski dovršenosti. Pa tudi recimo Gorenjev kuhinjski robot ni oblikovno zanemarljiv izdelek, cenovno pa veliko dostopnejši. Kenwoodov izdelek pa ceno KitchenAida še presega in ima likovni nagovor popolnoma drugačen. Nenazadnje ima vsak svoje želje po oblikovno dovršenem industrijskem izdelku, pa naj je ta avtomobilski, kuhinjski ali pa rekreacijski. In na tistem svojem lastnem področju si vedno želimo posebne izbire, kjer je potem cena včasih v drugem planu.

Med najbolj cenjenimi je seveda še vedno stol Rex oblikovalca Nika Kralja. In že omenjeni Akrapovičevi izpušni sistemi ter celotna serija urbane opreme Saša J. Mächtiga. Da bi kateri izdelek najpogosteje krasil slovenske domove, pa je težko reči. Morda izdelki Oskarja Kogoja. Zelo popularen je bil tudi Thonetov stol, ki menda velja za najbolj prodajani stol vseh časov. Morda pred obdobjem plastične embalaže steklenica kokakole, ki velja za vrhunski oblikovalski izdelek. Vsekakor pa je manj primerov, kot je ožemalnik citrusov Philippa Starcka. Izdelek, ki je lahko v prostor kuhinje postavljen kot skulptura in nima nujno uporabnega namena.

V obdobju po osamosvojitvi vsekakor ne smemo pozabiti ultralahkih letal Pipistrel, jadrnic bratov Jakopin in široke serije izdelkov skupine Gigodesign. S področja arhitekture je kot produkt industrijskega oblikovanja zanimiva hiša P. A. T. H. (kratica za Prefabricated Accessible Technological Homes), ki je plod sodelovanja med Rikom Hišami in francoskim oblikovalcem Philippom Starckom. V zadnjem času pa se veliko industrijskih izdelkov pojavlja v leseni obliki, od očal do koles (domača lesena kolesa Tratat), leseni fotoaparati Elvisa Halilovića…

Ovira, s katero se spopadajo slovenski industrijski oblikovalci, je predvsem pomanjkanje dovolj pogumnih podjetij za tovrstne vizije, saj se večina sklicuje na premajhen trg in podobno. In nenazadnje nekatere gospodarske panoge enostavno ne zmorejo še dodatnih izzivov razvojnih skupin, torej oblikovalcev, ki nimajo nujno vedno uspešne zgodbe izdelka, ki na tržišču »zmaga«. Vendar so prej omenjene zgodbe dovolj prepričljive, da bi lahko bolj pogumno stopili v sfero izjemnega oblikovanja. Ob tem bi omenila uspešno zgodbo, ki so jo razvili s pomočjo ideje na kickstarterju, in sicer prenosljiva skodelica za kavo Goat Mug skupine Desnahemisfera.

Natečaj Iittala je odlična akcija. V fazi priprave si je vsak od nas, ki smo bili v to vključeni, želel zavrteti leta nazaj, da bi imel v svoji mladosti priložnost sodelovati na takšnem natečaju. To so dobre oblike za preizkus kreativnosti, predvsem za mlade, saj tako dobijo upanje, da je tista vizija ustvarjalnosti kljub želji po ustaljeni redni službi, ki si jo za otroke želimo predvsem starši, še vedno možna opcija, vendar pa obstajajo priložnosti in možnosti, kot je natečaj Iittala. In te možnosti odprejo marsikomu nov svet, novo vizijo, nov način dojemanja življenja. Zanimanja za natečaj je veliko pri vseh vključenih inštitucijah, kar je za vse vključene lep izziv. Podobne povezave in akcije, kot je natečaj za študente Iittala, pa Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani izvaja s prodajnim salonom id:doma, kjer študentje lahko spoznajo vse novosti s področja industrijskega oblikovanja in predvsem, kar je dragoceno, kako se ambient spreminja glede na sodobne zahteve uporabnika.