Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so šest let po Kolektorjevem prevzemu družbe Etra 33, danes Kolektor Etra, včeraj potrkali na vrata akterjev prevzema s Stojanom Petričem na čelu. Zbirali so dokaze za potrditev suma zlorabe položaja, s katero naj bi osumljeni podjetjem pridobili za 3,2 milijona evrov premoženjske koristi.
Preiskavo so popoldne potrdili tudi v Kolektorju, temeljila pa naj bi na ovadbi, ki jo je pred štirimi leti vložila Hidria Fin. Na policiji so pojasnili, da so predkazenski postopek uvedli tako na podlagi prijav o sumu kaznivih dejanj kot na podlagi lastnih ugotovitev preiskovalcev NPU.
Pridržani vsi pomagači pri prevzemu Etre
Eno od podjetij, ki je leta 2010 od Sarinija v lasti Borisa Pipana za okoli 30 milijonov evrov skupaj s Kolektorjem in FMR (delež slednjega je kasneje kupilo podjetje Fond, ki je v lasti zaposlenih v skupini Kolektor) kupilo črnuško tovarno energetskih transformatorjev, je bilo podjetje Transing Metoda Smrekarja. Smrekar in nekdanji Transingov direktor Uroš Stabej sta bila včeraj po naših informacijah prav tako med pridržanimi. Transing je lani končal v stečaju, da so kriminalisti včeraj obiskali tudi njih, pa nam je potrdil njegov stečajni upravitelj Milan Vajda. Dejal je, da so preiskovalce napotili v arhive, kjer hranijo dokumentacijo podjetja.
Transingu, ki se je ukvarjal z izrednimi prevozi, med drugim tudi transformatorjev, je 4,47 milijona evrov za nakup deleža v Etri takrat posodil kar Kolektor. Transing je leto pozneje vrnil ne le vso glavnico, ampak tudi slabih 290.000 evrov obresti, sam pa iz lastništva Etre izstopil. »Delež Transinga smo odkupili menedžerji,« je pred časom v pogovoru za Dnevnik povedal Stojan Petrič in hkrati priznal, da so ga dobili ceneje kot pred tem Kolektor. »Logično je, da je manjšinski delež vreden manj. Plačali smo ga po 90 odstotkih nabavne cene. Še vedno trdim, da sem ga preplačal za vsaj 40 odstotkov. Kupili smo ga z lastnimi sredstvi,« je junija 2014 pojasnjeval prvi mož koncerna Kolektor.
Transing naj bi za nakup omenjenega deleža Etre sicer porabil le okoli 2,6 milijona evrov, preostanek pa naj bi neuradno dal še drugima dvema družbama, ki sta prav tako sodelovali pri prevzemu. Gre za družbi Torion in Energotrans, ki sta ju tik pred prevzemom ustanovila glavni izvršni direktor Etre Tomaž Kmecl oziroma vodja komerciale Peter Novak. Tudi Kmecl in Novak sta bila po neuradnih informacijah včeraj med pridržanimi.
Nič ne kaže ne hiter zaključek zgodbe
»Namen koncerna Kolektor je, da se postopek v zvezi s kazensko ovadbo Hidrie Fin konča in da se s tem dokaže, da je nakup podjetja Etra 33 potekal transparentno in da oškodovanja družbe Kolektor Group ni bilo. To namreč koncern Kolektor poudarja že več let,« so v izjavi za medije včeraj zapisali v Kolektorju.
A iz pojasnil policije izhaja, da zgodba očitno le ne bo končana tako hitro. Kot so pojasnili, je šlo pri včerajšnji preiskavi namreč le za enega od obravnavnih sumov, ki so v različnih fazah predkazenskega postopka, sicer pa da se preiskava nanaša na obdobje vse od leta 2007. Preiskava zajema »finančni pregled in analizo sumljivih poslovanj in spornih transakcij v navedenem obdobju za več deset povezanih fizičnih ter domačih in tujih pravnih oseb, ki jih neposredno ali posredno obvladujejo osumljene in druge, z njimi povezane pravne in fizične osebe«. Pri preiskavi sodelujejo tudi s tujimi policijskimi in pravosodnimi organi ter finančno upravo. Zanimanje slednje je, kot smo poročali pred časom, vzbudilo predvsem dejstvo, da so omenjeni kupci Etre 33 kar polovico kupnine nakazali na račun takratnega edinega lastnika Sarinija, avstrijskega podjetja Energo. Uradni družbenik Energa je bil dunajski davčni svetovalec in računovodja Johann Smolka, dejanski lastniki Energa pa niso bili nikoli razkriti.
Da za ovadbami stoji Edvard Svetlik oziroma družba Hidria Fin, ki je z nekaj manj kot 39-odstotnim deležem ujeta v družbi FMR, Petrič že pred časom ni dvomil. »Tudi nekateri tam zaposleni, ki se s tem početjem ne strinjajo, mi pravijo, da je razlog v velikih težavah tega podjetja z bankami in poslovanjem, od katerih želijo preusmeriti pozornost na druge tarče. To sem postal jaz osebno in podjetje, ki ga vodim. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje,« je v že omenjenem pogovoru za Dnevnik odgovoril na vprašanje, ali ne dopušča dvoma, da so ovadbe spisali v Hidrii.
