Medtem ko ponekod po državi še vedno odpravljajo posledice žledoloma, ki je kosil pred dvema letoma, je letošnja snežna ujma konec aprila drevju zadala nov udarec. Pri javnem podjetju Snaga ocenjujejo, da je v Ljubljani poškodovanih več kot desetina dreves, nekatere ocene strokovnjakov pa so še bolj pesimistične: poškodovanih naj bi bilo od 70 do 90 odstotkov vseh mestnih listavcev.
Takšnega snegoloma ne pomnijo
Dr. Lena Marion, vodja oddelka za arboristiko v podjetju Tisa, ki je podizvajalec javnega podjetja Snaga za vzdrževanje mestnih dreves, je dejala, da je bil konec marca v Ljubljani že večkrat snegolom, a tako intenzivnega, kot je bil letošnji, ne pomni.
»Marčevski sneg tudi ne povzroči take škode na listavcih, ker listi še niso razviti. Konec aprila pa je listna površina že zelo velika, zato se na listih lahko nabere veliko mokrega snega, obremenitev je torej večja in posledično je večja tudi škoda,« je pojasnila dr. Marionova. Dodala je, da so bile ob žledolomu pred dvema letoma najbolj poškodovane breze in vrbe, ker imajo veliko tankih vej, na katerih se je lahko nabralo veliko žleda. Tokrat pa so največ poškodb utrpela drevesa z največjimi listi.
»Najhuje je z divjimi kostanji, saj je poškodovanih okrog 90 odstotkov dreves. To ne pomeni, da so polomljena cela drevesa, ampak da je na vsakem drevesu polomljena vsaj kakšna veja. Slabo kaže tudi topolom in lipam. Iglavci niso tako poškodovani. Zaradi oblike namreč sneg z njih lažje zdrsi, poleg tega pa so tudi navajeni na občasne obremenitve s snegom,« je razložila sogovornica. Po njeni oceni je v Ljubljani poškodovanih od 70 do 90 odstotkov vseh listavcev. To ne pomeni, da jih bo treba vse posekati, bo pa treba bolj poškodovana drevesa v prihodnjih letih intenzivneje negovati.
Polomljeno vejevje še odstranjujejo
Aprilski sneg je močno prizadel tudi nekatere drevorede, s katerimi se ponaša glavno mesto. Eden takih je kostanjev drevored v parku Tivoli, na Poti spominov in tovarištva (PST) pa je po ocenah podjetja Snaga poškodovanih 80 odstotkov vseh dreves. Nič bolje je niso odnesli ogromni topoli v središču mesta, kjer so prizadeti tudi platane in javorji.
»Po grobih ocenah je skupno poškodovanih od 34.000 do 40.000 dreves,« pravijo pri Snagi, kjer oceno stroškov še izdelujejo. Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so povedali, da bo prav na podlagi Snagine ocene stroškov določena tudi proračunska postavka, s katero bodo pokrili nastalo škodo na mestnih drevesih.
Pri Snagi sicer skupaj s podizvajalci po mestu še vedno odstranjujejo polomljeno vejevje. Dela je veliko, pravijo, saj ne odstranjujejo le padlih dreves in vej s tal, marveč morajo v veliko primerih drevesa žagati, obžagati ali podreti. Nekatere polomljene veje pa odstranjujejo tudi s pomočjo dvigala. Medtem ko so sanacijo prednostno opravili na javnih cestah, pred zdravstvenimi domovi, vrtci, šolami in na podobnih lokacijah, so se po prekinitvi zavoljo obilnega deževja lotili Poti spominov in tovarištva ter mestnih površin v sklopu rednega vzdrževanja.
»Žal je prišlo do neljube situacije, ko so občani na že očiščene površine začeli nositi vejevje, tako da moramo ponovno čistiti lokacije, ki so bile že očiščene. Sanacijo opravlja približno 90 usposobljenih delavcev ljubljanske Snage in njihovih podizvajalcev, zaradi arboristične nege poškodovanega drevja pa bo trajala predvidoma še vsaj dva meseca.
