Ko se obiskovalci prvič zazrejo v stavbo jeseniškega gledališča Toneta Čufarja, jim zastane dih – zaradi dotrajane stavbe, ki je videti, kot da se je že lep čas ni nihče dotaknil. Težko je verjeti, da znotraj propadajočih zidov potekajo odmevne in uspešne gledališke, plesne in glasbene prireditve, ki jih obišče okoli 20.000 prebivalcev zgornje Gorenjske na leto.
»Odločili smo se, da bomo stvari vzeli v svoje roke in sami zbrali denar za del fasade, ki še ni bil obnovljen, ter za okna,« pravi direktorica gledališča Branka Smole. »Zato 1. junija pripravljamo dobrodelni koncert.« Več kot 100 nastopajočih (vključno z jeseniškimi mažoretkami in godbo na pihala) se je odpovedalo honorarju in potnim stroškom, izkupiček od prodanih vstopnic pa bodo namenili obnovi. »Njen obseg bo odvisen od zbranih sredstev,« pravi direktorica in dodaja, da ravno v tem času zbirajo ponudbe pri izvajalcih tovrstnih del.
Zgled preostalim čakajočim
Podobo stavbe najbolj kazi fasada na južni strani (ostale dele fasade so obnovili pred dobrima dvema letoma), ki je prvi stik obiskovalcev z gledališčem, če se z vlakom ali avtomobilom pripeljejo iz Kranja. Dotrajana pa so tudi okna v prostorih za vadbo domačega pihalnega orkestra, iz katerih lahko ob dotiku celo pade steklo, razmere v hiši opisuje Smoletova. Kljub temu zagotavlja, da je dvorana gledališča, v kateri potekajo predstave, povsem varna, saj so pred štirimi leti obnovili streho. »Pred tem se je zaradi razpok v strehi zgodilo tudi, da so bile kulise na odru pozimi zasnežene.«
Stavba gledališča, ki se je drži tudi stavba kina in občinske knjižnice, je last občine Jesenice, ki pa za večje posege nima denarja. Tako po besedah predstavnice občine za odnose z javnostmi Ines Dvoršak tudi letošnji občinski proračun večjih posegov ne predvideva. Obnova streha je občino leta 2012 stala 101.818 evrov, od takrat pa okoli 9000 evrov na leto namenja le še za redna vzdrževalna dela.
»Pohvalno je, da v gledališču ne čakajo, kdaj bodo za obnovo dobili denar od občine, temveč so šli sami v akcijo. Njihovo dejanje bi moralo biti zgled tudi drugim ustanovam v občini, ki čakajo na obnovo prostorov,« je prepričan predsednik Društva za razvoj turizma Jesenice Andraž Sodja. »Na Jesenicah so bila glavne pozornosti občine zadnja leta deležna degradirana območja, kar nekaj zgodovinsko pomembnih stavb pa potrebuje obnovo,« še opozarja Sodja.
Dotrajana stavba ne vpliva na vsebine
Ker je stavba gledališča del kulturne dediščine, Jeseničani žal o barvi in slogu fasade ne bodo mogli odločati, pravi Smoletova. Svoje ideje so namreč živahno delili z voditeljem radijske postaje Radio Triglav Gorenjska.
»Pravila za obnovo takšne stavbe so strogo določena. Tako mora tudi fasada ostati takšne barve, kot je zdaj, le da bo popolnoma nova in stavbe ne bo več kazila,« pojasnjuje direktorica gledališča. »Ljudje hitro poenostavijo in vsebine, ki potekajo v gledališču in jih morda ne poznajo, enačijo s stanjem, v katerem je dotrajana stavba. Odgovoren gospodar mora skrbeti za oboje, za zidove in za vsebino,« še opozarja.
Vsebino predstav v gledališču prilagajajo okusu gledalcev, ob tem pa posebno pozornost namenjajo kakovosti predstav. Skrbijo tudi za igralski podmladek, v katerem je okoli 60 mladih igralcev.
Jeseni si bodo lahko Jeseničani v kinodvorani, ki spada h gledališču, v okviru sodelovanja v Kino mreži Slovenije ogledovali tudi sodobne filmske uspešnice. Doslej so bili namreč za to prikrajšani zaradi zastarele opreme za predvajanje.
