Kmetija Mavrič iz Kojskega je ena največjih v pridelavi češenj. Na treh hektarjih imajo skoraj 1200 dreves, ki ob normalni letini dajo do 15 ton češenj. Največ jih prodajo svežih, nekaj pa jih posušijo in predelajo v marmelado. Žganja in likerjev trenutno ne kuhajo zaradi previsokih trošarin.
»Imamo srečo, saj so češnje zdrave, a jih je malo manj, kot smo pričakovali. Zanimanje zanje pa je veliko. Ves pridelek imamo vnaprej prodan, tako da jih za prodajo na stojnicah sploh nimamo. Vse končajo v šolah in v trgovskih verigah. Prodajamo jih po pet in šest evrov,« pove Aleksij Mavrič.
Avtohtone češnje za marmelado
»Pridelujemo šest vrst češenj. Za marmelado imamo poseben nasad 500 dreves sorte karnjevka. V prihodnje bomo marmelado izdeloval tudi iz avtohtonih marelic sorte flokar. Za to pa moramo urediti nove nasade, kajti kakovostnega sadja nam primanjkuje. Prijavili smo se na razpise. Obnova je draga, potrebujemo pa tudi primerne stroje. Obnova hektarja sadovnjaka stane okoli 20.000 evrov, zato brez pomoči države ne bo šlo,« razlaga Aleksij, ki vedno snuje nove načrte in je prepričan, da je v češnjah prihodnost. »Pripravljen sem najeti zemljo v Biljenskih gričih ali kje drugje v Vipavski dolini. Žalosten sem, ko gledam neobdelane površine. Če bi imeli Vipavsko dolino Brici, bi bila vsa obdelana,« doda.
V Brdih imajo 120 hektarov češnjevih nasadov, zemlje za širitev pa premalo. »Že večkrat sem predlagal podoben čezmejni projekt, kot so ga pripravili oljkarji. Pogovarjal sem se v regijski razvojni agenciji, vendar dlje od pogovorov nismo prišli. Brici še vedno tržimo individualno. Mislim pa, da bi se morali povezati in skupaj nastopiti na trgu,« razmišlja Aleksij Mavrič, ki predlaga nekakšen konzorcij, ki bi kupoval domače sadje in ga pripravljal za trg. »Tako bi prišli do kakovostnega sadja in poštenega plačila pridelovalcem. Garancijo bi z blagovno znamko imel tudi kupec. V igri imam projekt, ki je vreden dva milijona evrov. Uresničevali bi ga lahko postopoma,« razkrije del načrtov.
Zanimanje za sušeno sadje
Kmetija Mavrič ima največjo kondenzacijsko sušilnico za sadje v Sloveniji. V njej sušijo češnje, marelice, kakije, jabolka, hruške in slive, poskušali pa so tudi z zelenjavo. »Zanimanje za sušeno sadje je veliko. Lanski pridelek smo hitro razprodali. Količine so majhne. Češnje za zdaj sušimo s koščicami, ker je stroj za izkoščičevanje predrag. Pa tudi do tega bomo enkrat prišli,« pove Dolores Mavrič, ki je vodja proizvodnje marmelad in kompotov. »Češnjevo marmelado pridelujemo po starih briških receptih. Nekaj podobnega pripravljamo tudi za marelično. Radi bi z marmeladami prišli v šole in druge javne ustanove. Zavzemamo se, da bi otroci in odrasli jedli zdravo in domačo hrano.«
