Največ zavzetih ekoloških ljubiteljskih vrtnarjev na ekološki način goji vrtnine in sadje, pri tem pa marsikdo pozabi, da je tako mogoče poskrbeti tudi za okrasne rastline. Tu je najpomembneje, da rastline res skrbno opazujemo in ukrepamo ob najmanjših znakih sprememb, ki lahko pomenijo začetek bolezni ali napada škodljivcev. Z uporabo pesticidov smo uničili ne samo škodljive organizme, ampak tudi koristne. Saj veste, kako nas učijo že od malega – v naravi ima vsaka, še tako drobna živalca svojega sovražnika. Če se kakšna preveč razmnoži, narava sama poskrbi, da se ravnotežje ponovno vzpostavi. Zato je prav, da si tudi na svojem vrtu želimo imeti čim več naravnih sovražnikov škodljivcev, ki se sicer odlično počutijo na naših rastlinah.
Pikasti plenilci nori na listne uši
Med drobne prijatelje, ki jim v vrtu radi izrekamo gostoljubje, so črički. Kot plenilci zelo radi jedo uši in druge zajedalce. Če jih v vrtu do zdaj nismo imeli, jih lahko preprosto ulovimo in jih prenesemo na gredice. Veliko sreče nam bodo prinesle tudi pikapolonice, vseh barv. So odlični plenilci in imajo najraje listne uši, ki so trn v peti večini vrtov. Če v vrtu nimate drobnih, pa vendar silno agresivnih in lačnih listnih uši, se bo pikapolonica zadovoljila tudi s pršicami in manjšimi žuželkami. Pikapolonice se namreč hranijo tudi s pršicami prelkami, celo nadležnega kaparja se lotijo. Za rumene pikapolonice pa velja, da uničujejo tudi glivice pepelaste plesni. Seveda pa je treba pikapolonico v vrt privabiti, zato ob prvem napadu listnih uši ne posegamo po škropivih, tudi ne po naravnih. Resda si bomo morali vzeti čas in uši odstraniti s prsti ali z močnim curkom, vendar jih bo na listih ostalo ravno dovolj, da bodo hrana za prve pikapolonice. Pikapolonica bo namreč jajčeca legla samo v bližino uši. Večja verjetnost, da vas bo osrečila pikapolonica, je bližina divjih rastlin. Pikapolonica se namreč zelo rada zadržuje na koprivah, zlati rozgi, pelinu, kamilicah in rmanu, tudi na okrasnih rastlinah, denimo slaku, zato lahko katero od rastlin posadite tudi na vaš vrt. V lesenih materialih – uti, vrtnemu pohištvu, kompostniku bo ta pikasta živalca našla mir in skrivališče izkoristila za prezimovaje.
Do tisoč uši v desetih dneh
Zagotovo ste v svojem vrtu že naleteli na tenčičarico, nežno žuželko s prozornimi krilci, ki ob poletnih večerih obletavajo izvor svetlobe. Znana je predvsem po tem, da njene ličinke plenijo druge male žuželke, kot so listne uši, zaradi česar jo v kmetijstvu s pridom uporabljajo za biološki nadzor škodljivcev. Ličinka se hrani z vsemi vrstami ličink in manjšimi odraslimi žuželkami in jajčeci. V desetih dneh, dokler se ne zabubi, poje do tisoč uši, ogromne količine resarjev in celo kaparjev. Ne bo se branila niti jajčec raznih metuljev. Odrasle tenčičarice se hranijo z medičino in cvetnim prahom, zato jih bomo na vrt privabili s cvetjem, ki ima veliko cvetnega prahu. Veliko podjetij danes ponuja množično vzgojene navadne tenčičarice v ta namen, običajno v obliki jajčec.
Muhe trepetavke so najbolj znane po svojem lebdečem letenju in barvnem vzorcu večine vrst, ki posnema vzorce pikajočih žuželk – os, čmrljev ali čebel, čeprav same nimajo žela ali strupnih žlez. Odrasle žuželke ležejo jajčeca neposredno v kolonije uši. Iz jajčec se izležejo ličinke belkaste barve, brez izrazitih nog in glave. V 14 dneh, dokler se ne zabubijo, uničijo do 900 listnih uši. Tudi odrasle muhe trepetavke se hranijo s sokom uši, zato jih na vrt privabimo tako, da spomladanskih napadov uši ne uničujemo s škropljenjem. Če želimo na vrt privabiti čim več koristnih žuželk, poskrbimo, da bo na njem uspevalo veliko pisanega cvetja, ki ga posadimo tudi na vrtne gredice.
