Eno od pomembnih področij pri tajnih pogajanjih o Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP) so nevarni kemični onesnaževalci, ki jih imenujemo endokrini motilci, ker pri človeku in živalih, morda najusodneje pri čebelah, motijo delovanje hormonov. V resnici že sama evropska komisija več let onemogoča sprejetje predpisov proti uporabi teh snovi. Zdi se, da bo zaradi pogajanj o TTIP prepoved endokrinih motilcev še veliko težje doseči.

Rak, sladkorna, avtizem…

V igri je več sto milijard evrov, gre za več industrijskih vej. Endokrini motilci so namreč v plastiki, preprogah, pohištvu, zobni kremi, kozmetiki in seveda v pesticidih, s katerimi se najbolj odlagajo v okolje. Že v zelo majhnih odmerkih pri človeku povzročajo raka, debelost, sladkorno bolezen, neplodnost, avtizem in druge vedenjske težave. A proti njihovi uporabi še vedno ni predpisov, tudi v EU ne. Pravzaprav bi jih morali tudi zaradi ekonomskih razlogov prepovedati, saj po nedavni študiji nizozemske Univerze v Utrechtu stroški bolezni, ki jih povzročajo endokrini motilci, znašajo v Evropski uniji okoli 200 milijard evrov na leto.

Evropski parlament je že leta 2009 zahteval prepoved uporabe pesticidov z endokrinimi motilci, a komisija bi morala določiti merila za identificiranje nevarnih endokrinih motilcev. Sedem let pozneje teh kriterijev še ni. O tem, pod kakšnim vplivom lobijev kemične industrije so evropske institucije, priča zlasti dogajanje v letu 2013, potem ko je parlament od komisije zahteval, da do decembra 2013 določi omenjena merila.

EFSA je povezana z industrijo!

Februarja 2013, ko se je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pripravljala, da objavi poročilo o endokrinih motilcih, ki je bilo nenavadno naklonjeno kemični industriji, sta jo prehitela Program Združenih narodov za okolje in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Objavila sta namreč svoje skupno poročilo, v katerem sta zapisala, da so endokrini motilci globalna nevarnost za zdravje in da je treba ukrepati. Strokovnjaki EFSA, ki so večinoma prek strokovnih konferenc, znanstvenega dela in svetovanj povezani s kemično industrijo, so se znašli v zadregi. Eden od njih je 20. februarja zapisal v elektronski pošti kolegom: »Dragi kolegi, življenje včasih ni enostavno... Zelo neprijetno je primerjati našo sedanjo verzijo poročila s poročilom ZN in SZO.« Ko pa se tako pritožuje, razkrije kuhinjo v EFSA: »Tam, kjer njuno poročilo poudarja določene karakteristike endokrinih motilcev, jih naše poročilo minimizira ali pa jih sploh ne omenja. In medtem ko poročilo ZN in SZO ugotavlja, da je sedanja metoda ocenjevanja endokrinih motilcev neustrezna, je naš sklep povsem nasproten!« Kot rešitev predlaga, da se spremeni še neobjavljeno poročilo EFSA. Vendar tega v EFSA niso storili, večina članov strokovnega odbora je menila, da je treba iti v znanstvene razprave z drugimi stališči. Tako torej v EU skrbijo za zdravje 500 milijonov Evropejcev.

Komisija se še vedno obotavlja

Kljub vsem pozivom komisija ni naredila ničesar. Leta 2014 je Švedska ob podpori večine držav članic proti komisiji vložila tožbo na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, ki je decembra 2015 menilo, da je komisija kršila pravo EU. Komisija pa se še kar naprej sklicuje na določena strokovna mnenja, ki naj bi postavljala pod vprašaj dokaze o nevarnosti endokrinih motilcev. Evropski poslanci so jezni tudi zato, ker njihova pisma predsedniku komisije Jean-Claudu Junckerju ostajajo brez odgovorov. Od držav proti komisiji najodločneje nastopata Švedska in Francija.

V komisiji zdaj prevladuje stališče, da je treba endokrine motilce ločevati glede na moč njihovih učinkov. A prav s tem »kriterijem moči« poskušajo že več let v industriji kemičnih izdelkov in pesticidov omejiti škodo, ki bi jim jo povzročili novi predpisi, žrtvovali pa bi najnevarnejše in najočitnejše endokrine motilce.

Vendar so neodvisni znanstveniki zelo jasni. »Kriterij moči z znanstvenega stališča ni upravičen,« pravi Andreas Kortenkamp z londonske univerze Brunel. »Vsekakor bi bilo ob takem kriteriju na izgubi javno zdravje.« S še nekaterimi znanstveniki je Kortenkamp nedavno objavil znanstveni članek z naslovom Koncept moči ni primeren za ugotavljanje nevarnosti, ki jo predstavljajo endokrini motilci.

Komisija se pri svojem prelaganju odločitve še naprej sklicuje na različne teze znanstvenikov. Ravno v začetku maja je bilo v Bruslju sedem znanstvenikov, ki trdijo, da glede endokrinih motilcev ni »trdnih znanstvenih dokazov«, poleg tega poudarjajo pomembnost »konkurenčnosti evropskega gospodarstva«. Vsaj šest od te sedmerice pa ima po pisanju pariškega dnevnika Le Monde tesne vezi z velikani kemične in agrokemične industrije, kot sta BASF in Monsanto.