Poslovna praksa oddajanja storitev čiščenja prostorov zunanjim izvajalcem je ustvarila zastrašujočo hobotnico med seboj prepletenih družb, ki sistematično kršijo delovno zakonodajo. Delodajalci v čistilnih servisih se še posebno obilno redijo na državnih jaslih, od koder prejemajo letno na milijone davkoplačevalskega denarja. Če bi pričakovali, da bo v javnih podjetjih in ustanovah bolje poskrbljeno za nadzor, se motite. Ne le da so snažilke podplačane, da se jim ne plačuje socialnih prispevkov in da delajo več, kot bi smele; nekatere delajo tudi na črno. Da bi bil absurd še večji, se to dogaja celo na inšpektoratu za delo.
Kršitelj od države dobil več kot 20 milijonov evrov
Tednik Mladina in Svetovalnica za migrante sta razkrila, da je slovenska državljanka po rodu iz Makedonije za čiščenje prostorov Mestne občine Kranj, kjer je tudi sedež kranjske območne enote inšpektorata za delo, prve tri mesece leta 2014 od svojega delodajalca Beki Plus prejemala plačilo na roke, in to precej nižje od minimalne plače. Poleg tega ji delodajalec ni plačeval prispevkov, prav tako ne povračila stroškov za prehrano in prevoz ter regresa.
Inšpektorji so za delo na črno v lastnih prostorih izvedeli naključno, med pogovorom ene izmed zaposlenih s čistilko, in v kasnejši preiskavi ugotovili, da je Beki Plus eden izmed podizvajalcev podjetja Manicom. Ta je sicer v zadnjih 13 letih od države za čiščenje prostorov prejel za več kot 20 milijonov evrov naročil, največ od Mestne občine Ljubljana, okoli 4,2 milijona evrov, ministrstva za obrambo in ministrstva za notranje zadeve. Inšpekcijski nadzor je pokazal, da so na črno delale tudi druge delavke Beki Plus oziroma Manicoma.
Goran Lukić: Kriva je država
Čeprav sta bili obe podjetji kaznovani z več deset tisoč evri kazni, Beki Plus pa je finančna uprava (Furs) novembra lani poslala v stečaj, se zgodba s tem ni končala. Manicom, ki finančni upravi dolguje kar 621.000 evrov, je samo v zadnjem letu sklenil tri nove pogodbe v skupni višini okoli pol milijona evrov, med drugim za 120.000 evrov z ministrstvom za notranje zadeve, direktor Beki Plus Smail Memić pa naj bi po informacijah delavk zdaj obvladoval čistilno podjetje Rumeno sonce.
Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante meni, da je za takšne nepoštene prakse kriva država. »Z najemanjem zunanjih izvajalcev so čiščenje, varovanje in podobne storitve vrgli na prosti izkoriščevalski trg, na katerem se podjetja zaradi kriterija najnižje cene med seboj koljejo na račun delavcev.« Po njegovem mnenju bi morale javne ustanove čistilke zaposliti, saj je očitno, da z oddajo storitev ne le omogočajo izkoriščanje, ampak tudi nič ne privarčujejo. »Matematika je preprosta. Če je na primer Mestna občina Kranj z Manicomom sklenila pogodbo, po kateri je za pet snažilk za polni delovni čas namenila 5700 evrov na mesec, to pomeni 1140 evrov na delavko, kar je enako celotnemu bruto strošku pri minimalni plači. Brez kakršnih koli dodatnih stroškov.« Iz tega seveda sledi, pojasnjuje Lukić, da mora zunanji delodajalec nekaj od tega vzeti zaposlenemu, da se mu posel izplača.
Zaposlovanje čistilk je neekonomično
Od Mestne občine Kranj včeraj (še) nismo prejeli pojasnil, na inšpektoratu za delo pa so povedali, da na izbor izvajalca storitev čiščenja v prostorih občine nimajo vpliva. Sicer pa menijo, da čistilk zaradi kar 15 lokacij po državi z več različnimi souporabniki prostorov »ne bi bilo ekonomično zaposlovati«. Enako pravijo tudi v drugih javnih ustanovah.
Po oceni ministrstva za javno upravo izbor ponudnika zgolj na podlagi najnižje cene sam po sebi ni problematičen, poleg tega pa naj bi z novim zakonom o javnem naročanju zaradi dodatnih varovalk nepoštena ravnanja v bodoče laže preprečevali. Med novimi zahtevami izpostavljajo izločanje ponudnikov, ki ne plačujejo socialnih obveznosti, tistih, ki dvakrat prekršijo določila v zvezi s plačili za delo, izločitev neobičajno nizke ponudbe, če se pri sestavi cene ne spoštuje delovna in socialna zakonodaja, izločitev ponudnika, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje kršitve pravic delavcev, ter izločitev ponudnika, ki je uvrščen na seznam delodajalcev z negativnimi referencami. Če se ugotovi kršitev okoljske, socialne ali delovne zakonodaje, se po novem zahteva tudi prekinitev pogodbe.
