Če se davčni zavezanec ne strinja z odmero davščin, se lahko na odločitev finančne uprave (Furs) pritoži. Če pritožba ni ugodno rešena, posameznikom preostane pritožba na ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ. Zadnja možnost pa je vložitev tožbe na upravno sodišče.
Finančna uprava je lani prejela kar 22.172 pritožb, od tega se jih je največ (12.280 oziroma 55,4 odstotka) nanašalo na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, 12 odstotkov pritožb je bilo na račun izračunov dohodnine, nekaj več kot 11 odstotkov pritožb pa se je nanašalo na izvršbe. Finančni upravi lani ni uspelo rešiti 5840 pritožb, od tega se jih je kar 79,5 odstotka nanašalo na reševanje pritožb zoper odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Od drugostopenjskega davčnega organa, torej od finančnega ministrstva, je finančna uprava lani prejela 4950 odločb o pritožbah, od tega je bilo slabih 70 odstotkov pritožb zavrnjenih ali zavrženih. Podatkov o pritožbah davčnih zavezancev, ki so jih letos naslovili na finančno upravo, še ni. Konec lanskega leta je bilo na Fursu še vedno nerešenih 5840 pritožb. Tudi na ministrstvu za finance v zadnjih petih letih narašča število pritožb. Tako so na ministrstvu leta 2011 prejeli 5140, lani pa že 8740 pritožb.
Po padcu nepremičninskega zakona vrsta nejasnosti
»Podatki o tako velikem številu pritožb zoper odmero davka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča me sploh ne presenečajo,« pravi davčni svetovalec Darko Končan. Gre namreč za nekakšno praznino, ki je nastala po tem, ko je ustavno sodišče marca leta 2014 razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. »S tem je področje nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč postalo zelo neurejeno, še zlasti, ker je ustavno sodišče razveljavilo tudi kriterije za množično vrednotenje nepremičnin. Številni občinski odloki so jih že upoštevali; prihajalo pa je do vrste nejasnih situacij, ko stara ureditev ni več veljala ali je bila razveljavljena, nova ureditev pa se ni uveljavila,« dodaja sogovornik.
Predvideva, da se je na odmero davka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pritožilo največ pravnih oseb. »Gre namreč za velike infrastrukturne objekte, kot so na primer elektrarne in hoteli, ko so podjetja prejemala visoke odmere davka po starih pravilih. Nova niso več veljala in v tej praznini je vsaka občina odmerila davek po svoje. Pri tem najbolj odmeva primer Julona, ki se je na odmero tovrstnega davka tudi pritožil,« pojasnjuje davčni strokovnjak.
Največ pritožb glede dohodnine uveljavljajo migranti
Končana prav tako ne preseneča veliko število pritožb davčnih zavezancev glede izračuna dohodnine. Veliko se jih namreč nanaša na uveljavljanje olajšav za vzdrževane družinske člane. »Največ pritožb glede dohodnine pa je pri migrantih in posameznikih, ki delajo v tujini in niso uredili svojega davčnega rezidentskega statusa. Tu je najbolj odmevna civilna iniciativa Apače oziroma sindikat migrantov, kjer gre po moji strokovni presoji predvsem za krivdo migrantov. Sam urejam to problematiko za nekatere posameznike in moram priznati, da Furs zelo korektno sodeluje in ureja zadeve za nazaj, tudi pri že pravnomočnih odločbah. Tisti, ki še vedno računajo, da bodo v Sloveniji živeli in imeli status rezidenta, služili v tujini, davke pa plačevali po tamkajšnjih davčnih ureditvah, so po mojem mnenju skregani z vsako logiko,« poudarja davčni svetovalec.
Na vprašanje, ali je število pritožb glede izvršb posledica slabega finančnega stanja zavezancev, Končan odgovarja: »Ne, večina pritožb je problematičnih, ker posamezniki za nazaj niso urejali ali prijavljali dohodkov in so prejeli izvršbe za nazaj. Tu je vnovič primer migrantov, ki so prejemali izvršbe za neplačano dohodnino za nazaj.« Pri tem omenja sodbo vrhovnega sodišča, na katero se je odzval tudi Furs in spremenil svoje ravnanje. »Vrhovni sodniki so namreč ne glede na mednarodne konvencije po svoje odločili, kdaj v Sloveniji lahko upravičeno uveljavljaš stroške kot davčni rezident in kdaj ne. Menim, da so pri tem vrhovni sodniki samovoljno posegli v to področje. Tako se namreč ne prizna status davčnega nerezidenta, če posameznik ne odjavi stalnega bivališča v Sloveniji. To v zadnjih nekaj mesecih povzroča veliko slabe volje. Tako morajo nekateri plačati dohodnino za nekaj let nazaj, zaradi česar prihaja do izvršb,« pravi Končan. Zavezanci, ki se želijo pritožiti na odločitev finančne uprave, po njegovem v večini primerov pomoč poiščejo pri davčnih svetovalcih, na prave strokovnjake pa se obračajo šele takrat, ko se odločajo za vložitev tožbe na upravno sodišče.
