Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) naj bi po pisanju časnika Finance s poslovnežem Izetom Rastoderjem podpisala pogodbo o nakupu svežnja 84 milijonov evrov terjatev do družbe Grep, lastnice trgovskega dela športnega parka Stožice. Novico o prodaji so v DUTB včeraj potrdili, podrobnosti o kupcu in poslu pa niso izdali, saj naj bi se tako dogovorili ob podpisu prodajne pogodbe. Rastoder je bil včeraj za komentar nedosegljiv.
Ob poslu se tako poraja več vprašanj, kot je mogoče dobiti odgovorov. Jasno pa je, da je z odkupi terjatev bank Rastoder v Stožicah postal ključni igralec.
1Kakšni so Rastoderjevi nameni?
V nakup terjatev se gotovo ne bi podal, če ne bi računal, da bo z njim zaslužil. Ker Grep ne odplačuje posojil in drugih dolgov, so Rastoderjev cilj verjetno njegove nepremičnine, to je še nedokončani del trgovski del športnega parka Stožice. Gre za 60.000 kvadratnih metrov trgovskih površin v več kot 100 lokalih in 3000 parkirnih prostorov. Vrednost je težko oceniti – Grep je samo za zemljišče leta 2008 občini plačal 81 milijonov evrov v protivrednosti gradbenih del na športni dvorani in stadionu. Cene trgovskih površin v Ljubljani glede na lokacijo izjemno nihajo, tudi trg je zelo majhen. Najverjetneje pa bi prodajalec za stožiško lokacijo po dokončanju težko iztržil manj kot 2000 evrov za kvadratni meter, kar za celotni kompleks znese okoli 120 milijonov evrov.
2Kako bi lahko prek terjatev Rastoderjevo podjetje prišlo do nedokončanega nakupovalnega središča?
Strokovnjak za upravljanje terjatev meni, da bi lahko Rastoder vstopil v lastništvo Grepa ali pa prek hipotek, ki so jih imele banke, zasegel nepremičnine. V obeh primerih ne gre za postopke, ki bi se zgodili čez noč. Če bi želel Rastoder terjatve spremeniti v poslovni delež v Grepu in se lastniki – po 37,5-odstotka imata Gradis G in Energoplan, 25 odstotkov pa Profan plus – s tem ne bi strinjali, bi moral to doseči v insolvečnem postopku. Če bi na podlagi hipotek želel neposredno do nepremičnin, pa bi moral sprožiti postopke izvršbe.
3Ali namerava Rastoder dokončati trgovsko središče v Stožicah?
Več indicev kaže, da Rastoderjev cilj ni dokončanje trgovskega središča, temveč zaslužiti s preprodajo terjatev, poslovnega deleža ali nepremičnin. Kljub temu da družbi Rastoder, ki se ukvarja s trgovino na debelo s sadjem in zelenjavo, prihodki rastejo in so se lani v primerjavi z letom 2011 povečali za več kot 30 milijonov evrov, na 147 milijonov evrov, nima dovolj lastnih sredstev za dokončanje tega projekta. Bolj verjetno se zato zdi, da za Rastoderjem stoji drugi investitor. Podobno, kot je bilo z zemljiščem na Bavarskem dvoru, ki ga je v stečaju družbe S1 novembra 2014 kupil za 1,7 milijona evrov, nato pa čez dobrega pol leta prodal za skoraj 2,7 milijona evrov. Posel je verjetno tudi zaradi davčnih ugodnosti izpeljal prek družbe Bavarski stolp, v katero je nato vstopila srbska Delta real estate v lasti Miroslava Miškovića. Podoben scenarij se nakazuje tudi v Stožicah, saj je Rastoder oktobra lani, ko so se že pojavile informacije o njegovem zanimanju za Stožice, ustanovil družbo Trgovsko mesto. Zgovoren je tudi podatek, da se Rastoder pred nakupom terjatev o projektu ni pozanimal pri Grepu, kjer so še januarja lani razlagali, da so za Stožice našli investitorja. Vsaj tako pravi direktor Grepa Oktavijan Aram, ki naj bi za prodajo terjatev DUTB izvedel iz medijev.
4Zakaj banke niso zasegle nepremičnin Grepa in jih poskušale same prodati?
Glede na to, da je pri državnih bankah, ki so z več kot 123 milijoni evrov financirale projekt nakupovalnega središča, in tudi ne v DUTB ni mogoče izvedeti nič, se pojavlja vrsta špekulacij. Dejstvo pa je, da se banke niso odločile za izterjavo, pač pa (NLB, NKBM, in Abanka) za prenos na slabo banko, SID in Gorenjska banka pa za prodajo. Prodaja terjatev z velikim diskontom kupcu omogoča nekoč lep zaslužek.
