V okolici radovljiške osnovne šole Antona Tomaža Linharta, na športnih igriščih po mestu, na kopališču in še marsikje se je včeraj trlo obiskovalcev. V zameno za tri evre, namenjene v šolski sklad, so prejeli vstopnico za eno od kar dvajsetih delavnic, ki so jih zaposleni v šoli pripravili z okoliškimi društvi in klubi ter ob pomoči posameznikov. Lahko so izbirali med košarko, nogometom in mini odbojko, lokostrelstvom, skoki v višino, igro med dvema ognjema, vrtnimi igrami, skakanjem z vrečami, rolanjem... Preizkusili so lahko celo gibanje na konju in se učili gasilskih spretnosti, se na radovljiškem bazenu lotili plavalnega izziva, na zelenici pred njim pa pilatesa.
S šolskim skladom na izlete, kulturne prireditve...
»Vse delavnice vodijo izkušeni vaditelji,« je opozorila vodja šolskega sklada Darja Pagon. Za vzdušje so poskrbeli kar šolarji sami s svojim ansamblom, ki se ponaša z bobni skupine Pop Design. Dobrodelni pa so bili tudi zaposleni v šoli. Pri učencih priljubljeni vodja šolske kuhinje Senad Ćejvanović je denimo v družbi predsednika sveta staršev Ervina Beca ves čas pekel palačinke. Ves opisani vrvež je za sicer tradicionalno prireditev Radovljica otrokom novost. V preteklosti so jo namreč pripravili v avli šole, kjer so v kulturnem programu nastopili učenci, nekateri starši in znani Radovljičani. Letos pa so jo preselili na prosto, številni obiskovalci pa je niso le spremljali od daleč, temveč so v delavnicah aktivno sodelovali.
»Šolski sklad je v osmih letih delovanja pomagal že številnim otrokom, ki si sicer ne bi mogli privoščiti marsikatere dejavnosti, ki jo je treba plačati. Prav tako smo mnogim družinam pomagali pri nakupu šolskih potrebščin,« pravi Pagonova. Pomagali so urediti tudi igrišče za najmlajše učence, kolesarnico, prispevali k nakupu oblačil za uspešno šolsko folklorno skupino ter marsikateremu učencu plačali vstopnico za kulturno prireditev.
Dobrodelnosti se je najlažje učiti z lastno udeležbo
Radovljiški šolarji sicer redno sodelujejo tudi pri akcijah Slovenske Karitas, Rdečega križa, Anine zvezdice, Hospica... Pomagajo pa tudi bolj oddaljenim otrokom, ki živijo v povsem drugačnih življenjskih razmerah, kakršnih si zgolj iz učbenikov ne morejo predstavljati. Tako so letos revnim otrokom iz šole v Indiji, s katero imajo sklenjen sporazum o trajnem sodelovanju, pomagali s pošiljko trdega mila. Zbrali so več kot 800 kosov, vsak učenec je torej prispeval vsaj enega. »Starejši učenci hodimo iz razreda v razred in drugim povemo in pokažemo, komu pomagajo. Učenci nižjih razredov včasih kar jočejo, ko jim pokažemo filme in fotografije, iz katerih se vidi, kako živijo indijski šolarji, ki jim pošiljamo pripomočke,« so nam ob zbiranju mila pojasnili učenci.
Organizatorki zbiranja, učiteljici Maja Tolo in Anja Porenta, pa sta nam zaupali, da so radovljiški učenci v minulih letih za več kot 100 otrok omenjene šole že zbirali svinčnike in barvice, zobne ščetke in glavnike ter plišaste igrače. »Vsakič, ko prejmejo pakete, se našim šolarjem zanje zahvalijo s posnetki in fotografijami, ki dokazujejo, kako darovane pripomočke uporabljajo,« dodajata. »S tem otroke spodbujamo k dobrosrčnosti,« pravi Tolova. »Če bi vsak naredil vsaj en drobec, bi bile stvari lepše.« Takšno udejstvovanje pa otrokom pomaga tudi pri pouku, opažata učiteljici. »Ko se na primer v četrtem razredu učimo o pravicah in dolžnostih otrok, nimajo pojma, kako živijo ljudje drugod po svetu, v povsem drugih kulturah, ki jih naši otroci ne poznajo.« S pomočjo posnetkov in fotografij učencev, ki jim pomagajo, pa učenci bogatijo svoje predstave.