Po podatkih za prvo četrtletje letošnjega leta je filipinsko gospodarstvo na letni ravni zraslo za 6,9 odstotka. Tudi v prejšnjih štirih letih so beležili podobne stopnje rasti. Inflacija, ki je bila še v letu 2014 na ravni blizu petih odstotkov, je padla na komaj odstotek.
Filipinsko gospodarstvo sodi med manj razvite in precej ljudi si delo poišče drugod. Od nekaj več kot 100 milijonov prebivalcev naj bi si več kot desetina kruh služila v drugih državah, predvsem v ZDA in zalivskih državah, precej pa je tudi pomorščakov. Nizka cena nafte negativno vpliva na zaslužke delavcev v zalivskih državah, dodatno bi se situacija zaostrila, v kolikor bi zahodne države zabredle v recesijo.
Glavni izzivi, s katerimi se sooča država, so kriminal, korupcija ter nezadostna infrastruktura. Novoizvoljeni predsednik obljublja predvsem boj proti kriminalu in korupciji, medtem ko do sedaj še ni objavil podrobnega načrta gospodarskega razvoja države. Glede na njegove dosedanje izkušnje velja biti optimist: Duterte je bil pred nastopom predsedniške funkcije župan mesta Davao, ki je sicer eno največjih filipinskih mest. Preden je postal župan, je bilo mesto znano predvsem po drogah in kriminalu. Danes je to mesto bistveno bolj varno, s čimer so postavljeni temelji za njegov nadaljnji razvoj.
Finančni trgi so na njegovo izvolitev reagirali pozitivno. V dveh dneh po volitvah je filipinski borzni indeks PSEI pridobil 5,8 odstotka vrednosti, medtem ko so bili evropski investitorji še bolj zadovoljni, saj je lokalna valuta, filipinski peso, proti evru pridobila 1,3 odstotka vrednosti.
Letos je filipinski borzni indeks PSEI pridobil 5 odstotkov vrednosti, ker pa je lokalna valuta proti evru izgubila 2,4 odstotka vrednosti, je donos, merjen v evrih, nižji.
