Nemški policist je svojo ženo v garaži zadavil z verigo in prizorišče zločina poskušal prikazati kot samomor. Na računalnik je napisal in nato natisnil lažno poslovilno pismo. Na koncu ženinega pisma, ki je bilo naslovljeno nanj, je ženo z uradniško natančnostjo podpisal z imenom in priimkom, kar je bil eden izmed razlogov, da so preiskovalci podvomili o zgodbi, ki jim jo je prodajal kolega. Le kdo se v intimnem pismu svojemu partnerju podpisuje z imenom in priimkom? Kasneje so strokovnjaki na podlagi obsežnega gradiva podrobneje analizirali slog pisanja pokojne žene in moža ter potrdili, da je avtor pisma mož, ki so mu na sodišču kasneje dokazali umor.
S tem resničnim primerom je na predavanju v sklopu kriminalistične srede na fakulteti za varnostne vede postregel zaslužni profesor kriminalistične psihologije dr. Peter Umek in dodal, da je mogoče z analizo sloga pisanja zelo zanesljivo določiti spol pisca, njegovo starost in izobrazbo, pri pisanju pa se ugotavlja tudi čustveno stanje in druge lastnosti. Prav komunikacija v vseh oblikah je po Umkovih besedah izjemno pomembna v kriminalistični dejavnosti, vendar pa je treba biti pri njenem analiziranju in dojemanju previden: »Glede na značaj in preteklost oseb lahko nekaterim bolj verjamemo. Toda tudi ljudje s poštenim značajem so v posebnih okoliščinah sposobni zavajati. Predvsem če imajo za to moralne razloge, če z zavajanjem komu pomagajo in če z lažjo nikomur ne škodujejo.«
Tudi kriminalci želijo spoštljiv odnos
Po Umkovih besedah so le zelo izkušeni lažnivci sposobni prepričljivo odigrati čustva, z besedami pa so lahko spretni tudi manj izkušeni. Toda laži si je težko izmišljati hitro, zato lahko lažnivce izdajo različne stvari. Na primer, da v delu pripovedi govorijo bistveno bolj ali manj podrobno kot drugje, nekateri pa tedaj celo zamenjajo svoj dialekt za knjižni jezik. Prav tako velja, da hoče biti tisti, ki laže, pogosto bistveno bolj prepričljiv kot običajno.
Enostavne in stoodstotne metode za ugotavljanje resnice v izjavah žal ni, je pa ocenjevanje verodostojnosti izjav izjemno pomembno pri raziskavi kaznivih dejanj, še posebej denimo pri časovno oddaljenih sumih spolnih zlorab, kjer ni materialnih dokazov, temveč le pričevanja. Da lahko kriminalisti od prič in osumljencev s pomočjo poglobljenega intervjuja izvejo marsikaj, zatrjuje tudi ljubljanski kriminalist Petar Mesić, ki pa hkrati opozarja, da morajo biti v pogovorih s pričami po tragičnih in neprijetnih dogodkih previdni: »S komunikacijo lahko zarežemo v človeška čustva in povzročimo trpljenje,« je v sredo pojasnil Mesić in dodal, da je z očividci treba vzpostaviti čim bolj naraven odnos, tako da se ti počutijo udobno. Marsikateri očividec je željan tudi občutka pomembnosti, ki ga motivira, da je bolj zgovoren, vsi sogovorniki pa si želijo spoštovanja: »Treba je spoštovati tudi storilca,« o tem, da si tudi storilci najbolj krutih dejanj želijo spoštljivega odnosa preiskovalcev, razmišlja Mesić.
Obrazni izrazi v četrt sekunde
Človeški obraz lahko pokaže marsikaj, primerjava govorjene vsebine in mimike, ki jo spremlja, pa je preiskovalcem lahko v pomoč pri ocenjevanju verodostojnosti pričevanja. Zato v Veliki Britaniji denimo vsa zaslišanja posnamejo in s pregledovanjem posnetkov dodatno proučijo reakcije zaslišanih, v Sloveniji pa je snemanje dovoljeno le pri izrecnem strinjanju zaslišanega.
Še posebej zgovorni so tako imenovani mikroizrazi, ki trajajo le četrtinko sekunde. V Sloveniji se s tem področjem ukvarjata podiplomska študenta fakultete za varnostne vede Katra Tomažič in Nathan Klasinc, ki sta z eksperimentom, v katerem sta analizirala mikroizraze intervjuvancev, ugotovila 65-odstotno skladnost med vsebino in izrazi osnovnih sedmih čustev.
