»Kdor se zaveda, da gre hrana skozi telo, pride in ne vpraša za ceno. Ko enkrat začne jesti ekološko pridelano hrano, je za vedno 'naš',« pove Jurij Krivec, eden od 25 razstavljavcev ekološko pridelane hrane na nedavni ekotržnici v Brežicah. Na 22 hektarov veliki kmetiji prideluje raznovrstno zelenjavo, imajo nekaj živine, a primarna dejavnost kmetije so žita. Pridelujejo piro, rž, ajdo, oves, ječmen, kamut, pečejo kruh, pecivo, piškote.
Krivčevi se zadnje čase vse bolj spogledujejo z biodinamičnim načinom kmetovanja, s kakršnim se ukvarja tudi Zvone Černelič iz Dečnega sela. Njegova kmetija živi na ekološki način že od leta 2003, decembra 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki označuje pridelke in izdelke, pridelane po načelih biodinamike in strogih smernicah. Z njim se v Sloveniji ponaša okrog dvajset kmetij, pravi Černelič.
Ekološko kmetovanje – prihodnost slovenskega kmeta
»Biodinamična metoda pomeni, da pustimo zemljo v boljšem stanju, kot smo jo dobili, in je ne uničujemo, kot to zdaj počne večina pridelovalcev s kemičnimi sredstvi, gnojili, škropivi in s težo traktorjev. Seveda tudi mi uporabljamo traktorje, vendar na njivo ne gremo v mokrem vremenu, uporabljamo lahke stroje, tudi ne uporabljamo pluga,« pojasni Černelič, ki je prepričan, da je ekološko in biodinamično kmetovanje velika prihodnost slovenskega kmetijstva. »V primerjavi s preteklimi leti se prebuja zavest med ljudmi, narahlo in počasi, kar je tudi prav,« dodaja Černelič, ki je tudi član Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine in glavni krivec za brežiško ekotržnico.
Da jo že šest let postavljajo prav pred osnovno šolo, ni zgolj naključje. »Pred šestimi leti sem prišel na idejo, da bi začeli vzgajati starše po otrocih. Tak recept je najboljši, kajti vidim, da ko prihajajo otroci na našo kmetijo, potem za ekološko pridelano hrano zelo navdušijo tudi svoje starše in stare starše. In ko prodajam na ljubljanski tržnici, mi mnoge mamice povedo, češ vaše jagode otroci zelo radi jedo, tistih italijanskih, čeprav so tudi ekološke, pa ne. Gre za to, da mi pridelek zvečer oberemo, zjutraj pa je že na tržnici. Boljše ponudbe kupec ne more dobiti.«
Odločil bo porabnik
Kot pravi Černelič, je v povprečju ekološka hrana dražja za trideset odstotkov. »A na koncu je dejansko cenejša, če upoštevamo, da pri njej nič ne vržeš proč. Od kosa polnozrnatega kruha boste siti, kajti v ovojnici ostanejo vse hranilne snovi, minerali, vitamini. Če pa jeste bel kruh, gre vse to kravam za otrobe. Kar je neumnost. Toda kdo bo na koncu odločil? Porabnik, seveda.«
Po posebni biodinamični metodi v društvu za biološko dinamično gospodarjenje Ajda Posavje zamešajo pripravke, s katerimi izboljšajo zemljo in pomagajo rastlinam, da dajo od sebe vse, kar jim je namenila narava. Strokovno vodjo v društvu Majdo Hriberšek smo zmotili prav pri mešanju takšnega pripravka. »To je po posebni metodi pripravljen in prepariran gnoj, ki z določenimi komponentami v sebi daje zemlji posebne impulze. Kajti če hočemo pridelati zdravo in kakovostno hrano, moramo imeti zdravo in kakovostno zemljo.« Dovolj je zgolj kapljica na kvadrati meter, saj gre za homeopatski izdelek, s katerim spodbudimo življenje v zemlji, procese mikroorganizmov, da bodo bolje delali, pravi. »Če imate težko zemljo in jo boste »požegnali« s tem pripravkom po Mariji Thun, se vam bo že v enem mesecu struktura zemlje spremenila, da bo rahla, drobna, drobljiva. Biodinamika tako ni nič drugega kot oživljanje zemlje.«
Biodinamično vinogradništvo kot izziv
Takšne pripravke v svojem vinogradu uporablja tudi Anton Ajster iz Krške vasi, edini pridelovalec biodinamičnih vin na tem koncu Slovenije. Iz ekološkega vinogradništva se je v biodinamiko preusmeril pred dvema letoma. »Ko nekako prestopiš v tak način pridelave, pride tudi neki krog kupcev, ki jih to zanima. Ljudje vse bolj povprašujejo in tudi vse več vedo o takšnih načinih pridelave, ki sem jo sam vzel kot izziv.« Trti »pomaga« s čajnimi mešanicami iz breze, vrbe, komarčka, ki jih doma pripravi sam. »Ne bi si upal trditi, da je veliko več dela, zelo pa je pomembno, da spremljaš količino padavin, vinogradu pa potem z naravnimi pripravki pomagaš, da prideš do čim boljšega pridelka.«
Da konvencionalno pridelana hrana v sebi skorajda nima zdravja, je prepričan tudi Tone iz Novega mesta, ki redno kupuje ekološko pridelano hrano, če je le na voljo, »razen če mi žena kaj drugega podtakne«, se nasmehne. »Na srečo je v večjih trgovskih središčih kar nekaj ekološke ponudbe, tako dokupujemo stvari, ki jih na vrtu nimamo.« Prepričan pa je, da bi se morali ekološki pridelavi hrane bolj posvečati tudi na kmetijskih šolah, kajti »neekološka, konvencionalna pridelava je čisti kriminal proti naravi in dolgoročno uničevanje prsti«.
