Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasli zemljan, kar pomeni 1,8 milijarde ljudi; med njimi skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije.
V raziskavi o hipertenziji, ki so jo izvedli med letoma 2007 in 2009, se je namreč izkazalo, da je imelo povišan krvni tlak več kot 64 odstotkov anketiranih: 40 odstotkov anketiranih se je že zdravilo, 24 odstotkov pa ni vedelo, da imajo visok krvni tlak. To pomeni, da se kar 38 odstotkov ljudi z visokim krvnim tlakom tega ni zavedalo. »Ti rezultati so kar skrb zbujajoči,« je povedala prim. mag. Barbara Salobir iz kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Ker pa se je na anketo odzvalo malo ljudi, menijo, da ta rezultat ne odraža dejanske razširjenosti hipertenzije in je te nekoliko manj, »kljub temu pa visok krvni tlak predstavlja velik javnozdravstveni problem v Sloveniji«. V raziskavi so tudi ocenjevali učinkovitost zdravljenja hipertenzije: le 31 odstotkov anketiranih, ki so se zdravili, je dosegalo ciljne vrednosti krvnega tlaka, kar kaže na nezadostno sodelovanje pri zdravljenju in veliko neznanje ljudi o posledicah visokega krvnega tlaka, je razložila zdravnica.
Posledice so lahko usodne
Posameznik ima povišan krvni tlak, kadar ta presega 140/90 mm Hg. Ob takem tlaku je namreč že povečano tveganje srčno-žilnih dogodke, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic ali srca. »Ti zapleti zelo ogrozijo življenje. Če bi krvni tlak pravočasno začeli zdraviti, bi lahko te posledice preprečili,« opozarja mag. Jana Brguljan - Hitij, predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo in predsednica Združenja za hipertenzijo. Kadar ugotovijo visok krvni tlak, pacientu najprej svetujejo tako imenovane nefarmakološke ukrepe, kot so znižanje telesne teže, zmanjšan vnos soli, redna telesna dejavnost in prehrana z veliko sadja in zelenjave. Velikokrat pa ti ukrepi ne zadoščajo in je treba poseči po zdravilih.
»A tudi če začnemo zdraviti z zdravili, je pomembno, da se ljudje držijo nefarmakoloških ukrepov, saj samo z zdravili ne bomo mogli nikogar pozdraviti do konca. Pomembno je, da se človek problema visokega krvnega tlaka zaveda in v zvezi s tem tudi kaj naredi,« opozarja Brguljan-Hitijeva. Vendar je spreminjati življenjski slog zelo težko – veliko lažje je vzeti tabletko, ugotavlja zdravnica.
Poenostavijo jemanje zdravil
Pri zdravljenju z zdravili imajo na voljo več skupin zdravil. Večina obolelih ima tako imenovano primarno hipertenzijo (sekundarna hipertenzija nastane kot posledica nekaterih bolezni), k nastanku katere navadno prispeva več mehanizmov, zato je treba zdraviti vse te mehanizme. Posledica je, da mora večina pacientov za znižanje krvnega tlaka jemati več zdravil.
»Ljudje pogosto rečejo, da vzamejo za pritisk eno zdravilo in je to dovolj. A če jim je zdravnik predpisal tri zdravila, morajo jemati vsa, saj se jim bo le tako znižal krvni tlak,« opozarja zdravnica. Jemati veliko različnih zdravil pa je težko. Zato so zdaj na voljo tudi fiksne kombinacije zdravil: to pomeni, da je v eni tabletki več komponent in z enim zdravilom vplivajo na več mehanizmov nastanka krvnega tlaka. Jemanje zdravil olajša tudi, da zdravnik izbere zdravilo, ki deluje 24 ur, saj s tem pacientu zdravila ni treba jemati večkrat na dan.
Pogosto imajo ljudje poleg arterijske hipertenzije tudi druga obolenja, kot je popuščanje srca, za katera prav tako jemljejo zdravila. Zdravniki si zato prizadevajo, da bi predpisali take kombinacije zdravil, da bi bilo teh čim manj in bi imeli pacienti čim bolj preprost režim zdravljenja.
Polovica pacientov zdravil ne jemlje
Ena največjih težav pri zdravljenju arterijske hipertenzije je, da pacienti zato, ker neposrednih škodljivih učinkov visokega tlaka ne vidijo, ker morajo včasih za normaliziranje tlaka jemati več zdravil in se bojijo dolgoročnih stranskih učinkov na ledvice in jetra, teh ne jemljejo ali pa ne jemljejo vseh. Ta problem opažajo kar pri polovici pacientov z arterijsko hipertenzijo.
Zato morajo zdravniki, kadar predpisana terapija ne učinkuje, najprej preveriti, ali bolnik zdravilo res jemlje ali ne, je razložila prof. dr. Marija Petek Šter s katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Nato se je treba vprašati, zakaj ljudje ne sodelujejo pri zdravljenju. Pri hipertenziji je to, kot rečeno, zaradi narave bolezni: »Arterijska hipertenzija je tihi ubijalec, saj ne povzroča težav in se je ne zavedamo, tudi posledice, ki so sicer grozljive, se pokažejo šele po več letih – bolnikov pa ne zanima, kaj bo čez 20 let,« razmišlja Petek-Šterova. Včasih je vzrok pozabljivost in ljudje pozabijo vzeti zdravila: pri tem si lahko pomagajo s škatlicami za jemanje zdravil, ki so na voljo v lekarni, v katerih si lahko zdravila pripravijo za cel dan ali več dni vnaprej. Morda zdravil ne jemljejo, ker ne verjamejo povsem, da je zdravljenje res potrebno. Tukaj je zelo pomembna vloga zdravnika, saj ustrezen odnos in primerna razlaga, zakaj je jemanje zdravil potrebno, prispeva k boljšemu sodelovanju pri zdravljenju. Vzrok za slabše jemanje zdravil pri nas ni v dostopnosti zdravil, saj so na voljo vsa sodobna zdravila, večja težava je dostop do zdravnika, saj zaradi velike obremenjenosti izbranih zdravnikov včasih kakšna kontrola izpade, še posebej ob uvedbi zdravljenja, ko bolnik najbolj potrebuje podporo za sodelovanje pri zdravljenju, ugotavlja Petek-Šterova.
Motivirajo za zdravo življenje
Pri zdravstveni vzgoji imajo še posebej veliko vlogo medicinske sestre, saj s pacientom preživijo več časa in pri njem laže prepoznajo dejavnike tveganja ter ga motivirajo za spremembo življenjskega sloga in jemanje zdravil, je povedala Erna Jovanović, glavna medicinska sestra na kliničnem oddelku za hipertenzijo UKC Ljubljana. Na oddelku tesno sodelujejo z referenčnimi ambulantami v zdravstvenih domovih, ki obravnavajo bolnike s kroničnimi boleznimi, torej tudi hipertenzijo. V teh ambulantah izvajajo tudi presejalne teste in uspešno odkrivajo nove bolnike.
O skrbi za krvni tlak se lahko poučijo tudi obiskovalci lekarn, kjer zainteresirane povabijo v program farmacevtske skrbi. Ugotavljajo predvsem, da veliko bolnikov s hipertenzijo nepravilno jemlje zdravila, zato uporabnikom svetujejo v zvezi s tem in jih spodbujajo k zdravemu načinu življenja, je pojasnila Ivanka Brus iz Lekarniške zbornice Slovenije.
