Jože Ajdišek, Dušan Burian, Franko Fiorelli, Oto Pok, Jernej Molan (posmrtno), Stanislav Strašek (posmrtno), Franc Uršič (posmrtno)... Imena se vrstijo kot na spomeniku. Ob vsakem imenu stoji enak pripis: »Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.« Leta 1992 je prvih sto junakov osamosvojitvene vojne iz rok tedanjega predsednika republike Milana Kučana prejelo častni znak svobode, posebno državno odlikovanje, ki ga je podeljeval predsedniški urad. Minilo je leto dni od desetdnevnega spopada z JLA in stotnija odlikovancev je bila simbolična. Nekateri odlikovanj žal niso dočakali. Sprejeli so jih njihovi svojci.

Istega leta so vidnejši posamezniki, med njimi Miran Bogataj, nekdanji poveljnik Civilne zaščite, Albin Gutman, nekdanji visoki vojaški častnik, brigadir Tone Krkovič in vojaški obveščevalec Andrej Lovšin, za podvige v osamosvojitveni vojni prejeli še nekoliko prestižnejši, srebrni častni znak svobode. Tega je tedaj prejelo osemnajst oseb. Kučan pa je leta 1992 z enako osnovno obrazložitvijo – »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije« – podelil tudi najprestižnejši, zlati častni znak svobode. Prejelo ga je devet posameznikov z najvišjimi političnimi in vojaškimi funkcijami, Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Alojz Peterle, Dimitrij Rupel, Janez Slapar in drugi. Nihče od tistih, ki so v vojni dali življenje, ni dobil zlatega priznanja.

Odlikovanja v vrečki

Šest zlatih odlikovancev in Tone Krkovič so naslednje leto odlikovanja vrnili. V plastični vrečki. Z zlatim, srebrnim in običajnim častnim znakom svobode je bilo kolektivno odlikovanih tudi nekaj organizacij: policija, teritorialna obramba, Klinični center Ljubljana, več bolnišnic po vsej državi, Srednja kmetijska šola Maribor, krajevna skupnost Kočevska Reka, mejna policija na Brniku in druge. Te odlikovanj niso vračale. Skupno je leta 1992 za zasluge v vojni in ob osamosvajanju dobilo odlikovanja 127 oseb in enajst organizacij. Poleg teh jih je bilo leta 1992 za druga področja podeljenih le še nekaj – denimo kamniški gorski reševalni službi za varovanje življenj planincev ter maestru Bojanu Adamiču za glasbeno ustvarjanje.

V prihodnjih letih je častni znak svobode – zlatega, srebrnega in običajnega – za borbene in osamosvojitvene zasluge po našem štetju dobilo skupno 281 oseb. Po prvem zamahu leta 1992 se je število odlikovanj »za zasluge pri obrambi in ob osamosvojitvi« sicer zmanjševalo. Že leta 1993, v drugem letu podeljevanja, je bilo takšnih obrazložitev odlikovanja le še deset. Povečevalo pa se je število drugovrstnih obrazložitev častnih znakov svobode, kot so zasluge za mednarodno priznanje Slovenije, zasluge za predstavljanje slovenske kulture in športa v svetu, posebni profesionalni dosežki, znanstvena odkritja in podobno. To sicer ni bilo nič spornega, saj je bilo zakon o častnem znaku svobode mogoče interpretirati zelo široko. Častni znak svobode vseh žlahtnih barv, ki je iz vojaškega in osamosvojitvenega postal splošno državno priznanje (pravzaprav drugega državnega priznanja niti ni bilo), je v prvih petnajstih letih po osamosvojitvi tako prejelo skoraj tisoč oseb in organizacij. Znanstveniki, kulturniki, športniki, tuji in domači politiki, zveze in društva, kot so Avto-moto zveza Slovenije, slovenski program radia ÖRF Celovec in pevski zbor Šentanelski pauri. In leta 2006 je predsednik Janez Drnovšek podeljevanje ustavil.

Od kraljice do rudarja...

Častne znake svobode so že leta 2004 začeli nadomeščati redi za zasluge – zlati, srebrni in tisti za izredne zasluge, ki je rezerviran za kralje, kraljice, predsedniške ekscelence, prejela pa sta ga tudi France Bučar in posmrtno Jože Pučnik, ki pa ga svojci niso želeli sprejeti. Ter medalje za zasluge, za hrabrost in za častna dejanja. Ta odlikovanja podeljuje tudi predsednik Borut Pahor: za tuje predsednike, pomembne organizacije in športnike, kot sta Peter Prevc in Tina Maze, so tista žlahtnejših barv, druga pa gredo tudi posameznikom, kot je Mehmedalija Alić, rudar po rodu iz Srebrenice, ki je vodil izkopavanja posmrtnih ostankov v Hudi Jami. »Za neomajno humanistično držo,« je ob podelitvi priznanja Aliću zapisal Pahor.

Med prejemniki tudi morisovci

Letos bo po desetih letih, ob 25. obletnici osamosvojitve vojne, predsednik Pahor ponovno podelil častne znake svobode, in sicer za zasluge, kot je bilo mišljeno leta 1992: za borbene in osamosvojitvene dosežke. Seznam teh odlikovanj še ni javen, prejelo naj bi jih okrog petdeset doslej spregledanih junakov osamosvojitvenega časa. Med njimi tudi nekaj pripadnikov brigade Moris, ki jo je vodil brigadir Tone Krkovič, za zavzetje skladišča JLA pri Borovnici. Temu sicer mnogi veterani, ki se z delovanjem Morisa ne strinjajo, oporekajo in Pahorja opozarjajo, da dela napako. Z obujanjem častnih znakov svobode se tako ponovno odpirajo tudi prestižna obračunavanja med osamosvojitelji, ki jih je pokojni predsednik Drnovšek hotel prekiniti.