Naslednjič so se Melanija, Andreja, Donald in Davorin srečali že čez nekaj tednov, januarja 2001, na Trumpovi posesti v Palm Beachu na Floridi. »Tam nas je slikala fotografinja Nedeljca Alenka Žavbi. Vmes je stal še srbski kralj Karađorđević,« se spominja Kračun, ki je po lanski aferi Logožar zasedel položaj vršilca dolžnosti dekana Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Doktor ekonomskih ved, nekdanji podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve, minister za ekonomske odnose in razvoj ter minister za planiranje iz rodnega Maribora še zmeraj z velikim zanimanjem spremlja politično dogajanje v ZDA.

Zakaj ste januarja 2001 s soprogo odpotovali v Palm Beach?

Na decembrskem sprejemu slovenskega veleposlaništva naju je Trump povabil na tradicionalno dobrodelno prireditev. Med častnimi gosti je bila majhna skupina ambasadorjev, ki nas je ameriška vojska v častnih uniformah pospremila v dvorano. Tam je Trumpova partnerica Melanija poudarila, da je Slovenka in da sem jaz ambasador njene države. Nikoli namreč niso držale govorice, da je pozabila na svoje slovenske korenine. Zmeraj je bila v rednih stikih s slovenskim veleposlaništvom, s soprogo pa sva se štiri januarje zapored udeležila dogodka v elitnem floridskem hotelu Breakers kot gosta Donalda in Melanije.

Potem pa nič več?

Ne. Priznam, da sem nemaren pri vzdrževanju stikov, poleg tega pa mineva 12 let, odkar sem zapustil diplomacijo.

Po kakšnem ključu ste sploh bili povabljeni na te dogodke?

Najbrž naju je na seznam dala Melanija. Trump je prišel po nas v Washington s svojim letalom, na katerem je bila zmeraj zanimiva družba. Enkrat so bili poleg Melanije tudi Trumpova prva žena Ivana in njeni starši. Nastanjeni smo bili pri Robertu Tomšiču, ki je takrat veljal za najbogatejšega Slovenca. Udeležba na dobrodelni prireditvi je stala 10.000 dolarjev, izkupiček pa je bil namenjen revežem, ki bivajo v West Palm Beachu, kjer živi večina tistih, ki delajo pri bogataših na otoku Palm Beach. Zajedljivo bi vprašal, ali ne bi bilo preprosteje, če bi ti ljudje imeli višje plače. A to je Amerika.

Ste imeli kdaj kak poglobljen pogovor s Trumpom? Pogovor med milijarderjem in doktorjem ekonomskih ved bi moral biti zanimiv.

Žal ne, večinoma je to bil zgolj stisk rok, kramljanje in nekaj vljudnostnih vprašanj o tem, kaj se dogaja v Sloveniji.

Je tudi vaš naslednik Samuel Žbogar s Trumpovimi letel na Florido?

Ne vem, nikoli mi ni povedal nič o tem.

Ali ima zdajšnje predvolilno dogajanje v ZDA za vas kakšen poseben naboj glede na te spomine in poznanstva?

Seveda. Če poznaš ozadje in politični utrip držav, jih lahko razumeš drugače in globlje, kot pa če jih spremljaš samo prek medijev. Dogajanje v ZDA me je od nekdaj zanimalo. Ko sem zasedel veleposlaniški položaj, sem bil priča volitvam brez zmagovalca, na koncu ga je določilo vrhovno sodišče, s tem ko je preprečilo nadaljnje štetje glasov na Floridi. Posebnost letošnje predvolilne kampanje je v tem, da je veliko pozornosti usmerjene že v strankarske volitve, prav zaradi markantnega Trumpa in njegovih ekstremnih volilnih sloganov.

Ne glede na vaše osebno poznanstvo s Trumpovimi vam njegov politični slog zagotovo ne more biti blizu.

Osebno so mi demokrati seveda bližji od republikancev. Demokrati bolj ustrezajo evropskemu intelektualnemu okusu, medtem ko republikanci dostikrat izražajo precej grobo silo in aroganco.

Ampak tudi v tem republikanskem kontekstu je Trump nekaj povsem novega za ZDA.

Trump je politični nastopač. Pridobiti 200 milijonov pogledov ni tako enostavno. Treba je biti glasen in drugačen. Njemu to uspeva, ker je že 30 let med najbolj znanimi imeni jet seta. Če se taka osebnost pojavi v predsedniški tekmi, to seveda multiplicira pozornost in gledanost. Republikanci so izgubili dvoje volitev zapored. Če stranka ni na oblasti, mora najti nove prijeme, nove ideje in tudi pozornost mora vzbujati. V minulih osmih letih se je dogajalo marsikaj, do izraza so prišli čajankarji in pojava, kot je Sarah Palin, ki je neuspešno kandidirala za podpredsednico. Vse to je oslabilo strankin tradicionalni esteblišment, kar je omogočilo Trumpu, da je našel svojo politično nišo v republikanski platformi.

Gre za nišo, ki jo tudi sicer s prikritimi, do manjšin sovražnimi ali celo rasističnimi slogani nagovarjajo mnogi republikanski kandidati. New York Times je to opisal kot »coded appeals«, kodirana sporočila. Trump se je odločil veliko bolj neposredno in odkrito nagovarjati neizobraženi del belopoltega volilnega telesa, ki je prestrašen, jezen in frustriran ter se identificira s tovrstnimi skrajnimi stališči.

Trumpovi nastopi so sprva povzročili razcep med republikansko elito. Zdaj se zdi, da se ta prepad zapira, saj nimajo več druge možnosti, če želijo, da jim uspe.

To dokazuje nedavni sestanek Trumpa z vodjo republikancev Paulom Ryanom. V stranki se bodo do konvencije poenotili, skušali prevrednotiti njegova stališča, kar pa zna biti dvorezno. Ne smejo namreč izgubiti tiste niše, ki jo je tako uspešno angažiral in je intelektualnemu političnemu okusu tuja.

Ali menite, da ima Trump možnosti za zmago?

Preden ocenimo njegove možnosti, je treba pogledati, kaj se dogaja pri demokratih, ki jim je uspelo profilirati dva kandidata. Hillary Clinton je predstavnica elite, nekdanja prva dama, državna sekretarka. Del esteblišmenta je že 30 let. Bernie Sanders pa je neke vrste demokratski Trump, je tudi ekstremen za ameriške okvire, a naslavlja drugi pol. Zmerjajo ga s socialistom. Proti pričakovanju se je avtsajder Sanders dokaj približal Hillary, čeprav skoraj nima več možnosti, da bi ji odvzel nominacijo. Vendar presenečenja se dogajajo. Verjetnost, da bi bila Slovenka prva dama v Beli hiši, je vsekakor večja, če bi demokrati prišli na volitve s Sandersom.

Vendar je mnogo bolj verjetno, da bo kandidatka Clintonova.

Najlažje napoveš, če zelo malo veš, takrat so ti stvari jasne, več ko poznaš okoliščin, bolj upoštevaš, da se lahko zgodi nepredvidljivo. Ni nujno tako, kot se zdi, presenečenja so možna. Ko sem šel v Združene države Amerike, sem mislil, da o njih vem veliko, štiri leta v Washingtonu pa so moja prepričanja o stereotipih zelo omajala. Clintonova vsekakor lažje pritegne neodločeno sredino. In prav tega se zaveda tudi Trump, ki skuša zdaj potegniti nazaj svoje najbolj ostre izjave zoper priseljence, muslimane in ženske. Proces pridobivanja sredine se je že začel.

Zanimiv je Trumpov socialni program, njegov odnos do davkov in minimalne mezde.

Izjavil je, da je pripravljen zaostriti davčno progresijo in bolj obdavčiti bogate, a je to potem vzel nazaj, še vedno pa se spogleduje z idejo o poenotenju in povišanjem minimalne plače, kar ni zelo republikansko. Zato je Ryan že očital Trumpu fiskalno neodgovornost.

Trump je avtor več knjig, nekatere so tudi prevedene v slovenščino in dostopne v univerzitetni knjižnici: Kako obogateti, Misli na veliko in zmaguj v poslu in življenju... Ste katero izmed njih prebrali?

Nisem. Po naslovih sodeč so to priročniki za upravljanje osebnih financ. Upam, da sem to že absolviral v času študija. Obogateti pa mi še ni uspelo.

Je obstajala zadrega, ali se kot veleposlanik udeleževati Trumpovih bogatinskih zabav?

Diplomat mora živeti z državo gostiteljico, mora vzdrževati stike z elito. To je normalen del diplomatskega življenja, na teh dogodkih nisem bil edini veleposlanik. Seveda pa imata nemški ali francoski ambasador v ZDA odprtih veliko več vrat kot slovenski, avstrijski ali madžarski.

Kakšen vtis sta pustila zakonca Trump?

Simpatičnega. Marsikdo je v javnem nastopu bistveno drugačen kot v osebnem druženju. Ne bi verjeli, kako drugačen je George W. Bush na odru in v osebnem stiku. Zasebno je zelo prijazen in topel človek. Na najinih srečanjih sva se zmeraj pozdravila kot stara znanca. Niso vsi takšni, veste. Clintonova je zmeraj delovala veliko bolj hladno.