Tony Allen je skrben oče iz Irske, ki je za svojega sina izumil enega najbolj simpatičnih in učinkovitih pripomočkov za odstranjevanje pajkov. Poimenoval ga je my critter catcher, kar bi v slovenščini lahko pomenilo lovilec stvorov. Pajkov se nekateri bojimo, drugim se gomazeče živalice zdijo nekaj najbolj prikupnega. Strah pred pajki ali arahnofobijo naj bi evolucija po nekaterih študijah celo vtisnila v človeško DNK, vendar nekateri strokovnjaki trdijo, da je ta zgolj plod socializacije človeka.
Pobiranje, ne ubijanje
Večino od nas bi ne glede na študije spreletel srh, če bi ugledali kot dlan velikega pajka. S podobnim strahom se sooča tudi sin iznajdljivega Allena, ki pa ni želel, da bi male živalice ubijali ob vsakem snidenju. Naveličan je bil tudi konstantne uporabe sesalnika, s katerim je družino branil pred nič hudega slutečimi žuželkami, zato je izumil pripomoček my critter catcher, s katerim lahko žuželko na najbolj human način poberemo in jo odnesemo na prosto.
Naprava je pravzaprav izjemno preprosta. Sestavlja jo 65 centimetrov dolgo držalo, ki spominja na tiste pobiralce za smeti, zaradi katerih se našim smetarjem ni treba sklanjati za vsako smet na ulici. Na koncu tega držala je metlica, ki se ob pritisku na gumb stisne in nežno pobere gomazečo žuželko, kjer ta ostane varno ujeta, dokler je ne izpustimo.
»Preden se mi je posrečil ta izum, sem poskusil še s kupom drugih idej,« je pojasnil Allen v nekem intervjuju. »Razmišljal sem tudi o napravi, ki bi živalico posesala, vendar se ni najbolje obnesla. Nato sem nekega dne pometal tla in ugotovil, kako nemočno se je pajek ujel v metlino krtačo. Takrat se mi je posvetilo, da moram razmišljati v tej smeri. Tako mi je uspelo izumiti pripomoček, ki deluje brez elektrike in baterij, je torej okolju prijazen, hkrati pa žival minimalno obremeni, ko je ujeta.«
Primerna za vse, kar leze
Kot rečeno, naprava je bila prvotno izumljena za pobiranje pajkov, vendar se z njo seveda lahko lotimo skoraj vsega, kar leze. Na uradni spletni strani poudarjajo, da se bo miroljubni lovilec najbolje soočil še s črički, polži, kobilicami, raznimi hrošči, čebelami, ščurki in škorpijoni.
Roko na srce, proti ptičjim pajkom, ki veljajo za največje vrste na svetu, njihov razpon nog pa lahko meri do 28 centimetrov, vam pri odstranjevanju ne bo pomagal niti zgoraj omenjeni izum, temveč kvečjemu kakšna lopata, na katero bi velikana naložili. V naših krajih takšnih vrst na srečo ni, vendar pajkov kljub temu ne manjka. Sploh v mestih. Po zadnjih študijah namreč število pajkov v mestih narašča bolj kot na podeželju. Razlog za to tiči v večjem številu insektov v urbanem okolju, kar pomeni več hrane za pajke. Pajki pa imajo tudi sicer raje tople kotičke, ki jih je v mestih veliko več kot v divjini.
