Ob rekordnih čakalnih dobah na operacijo raka prostate v ljubljanskem UKC, ki so se pomaknile na deset mesecev, tudi v Mariboru in Celju bolniki čakajo dlje kot prej. V slovenjegraški bolnišnici, kjer so na vrsti v 52 dneh, pa ne zmorejo sprejeti vseh, ki predolgo čakajo v drugih regijah.
Če ne bodo za bolnike hitreje poskrbeli v slovenskih bolnišnicah, se bodo za njihovo zdravljenje dogovorili z eno od bolnišnic v sosednjih državah, je včeraj bojazni ljubljanskih urologov potrdil vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. »Seveda pa pričakujemo, da bodo to uredili v slovenskem zdravstvu,« je poudaril. Spomnil je, da zdravljenje raka plačujejo prioritetno, ukrepati pa je treba takoj – zlasti v UKC Ljubljana.
Čakanje se daljša
Ob zastoju v Ljubljani se pogovarjajo o možnosti, da bi sprejeli dodatne bolnike, je potrdil direktor slovenjegraške bolnišnice Janez Lavre, a so pri tem trčili ob kadrovske omejitve. »Operirali bi lahko do 20 dodatnih bolnikov z rakom prostate na leto, več pa ne. V bolnišnici danes dela pet urologov, potrebovali pa bi še tri,« je pojasnil. Sedanje težave v urologiji po njegovem potrjujejo, da bi morali v bolnišnicah dobiti več besede pri določanju števila specializacij. To je bilo doslej v rokah zdravniške zbornice.
V celjski bolnišnici se je čakalna doba za robotske operacije raka prostate, kakršne v drugih bolnišnicah niso na voljo, v zadnjih tednih pomaknila s treh na štiri mesece. Bolnikov, ki želijo biti operirani v Celju, je tudi zaradi zastojev pri urologiji v drugih bolnišnicah vse več, prihajajo pa iz vse Slovenije. Z obstoječo ekipo, ki je usposobljena za delo z robotskim sistemom, pa v rednem delovnem času ne morejo delati bolj intenzivno kot danes, so zatrdili. Če bodo smeli v prihodnje zaposlene nagraditi za delo zunaj rednega delovnega časa, bi lahko opravili še približno 50 dodatnih robotskih operacij raka prostate, ocenjujejo. »Seveda bi za to potrebovali tudi povečanje programa pri ZZZS,« so dodali.
Malo urologov, malo odgovornosti
V UKC Maribor je čakalna doba trenutno dobre štiri mesece. V manjši meri jo je podaljševalo pomanjkanje anesteziologov v zadnjem času, hkrati pa tamkajšnji urologi vodstvo bolnišnice že leta zaman opozarjajo na premajhne operativne programe, je spomnil predstojnik mariborskega urološkega oddelka mag. Dejan Bratuš. Zdaj, ko v bolnišnici pri operacijah sodelujejo hrvaški anesteziologi, pa prihaja tudi do pomanjkanja preostalega osebja, vključno s specialisti urologije. Vsem potrebam po operacijah v rednem delovnem času tako ne morejo zadostiti.
Po Bratuševi oceni bi bilo treba zagotoviti dodatne programe za operacije raka prostate in ob tem ustrezno plačati dodatno delo zaposlenih. Dolgoročno pa je treba povečati število specialistov urologov v Sloveniji s sedanjih 60 na vsaj 80, najbolje pa na okoli 100.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina napoveduje, da bodo v kratkem urologe, predstavnike bolnišnic in zdravstvene blagajne znova povabili na sestanek. Za skupno mizo so sedeli že leta 2014, ko so se ob dolgih čakalnih dobah – ki pa so bile krajše od današnjih – dogovorili o ukrepih za dodatne operacije. »Če bi jih pravočasno udejanjili, ne bi prišlo do težav, ki smo jim zdaj priča. V slovenskem zdravstvu pa ne želi biti ni nihče za nič odgovoren,« je ogorčen Možina.
