Z novim svežnjem zakonodaje EU, ki varuje osebne podatke, se spreminjajo tudi pravila upravljanja in varovanja podatkov o letalskih potnikih ter o (potencialnih) storilcih kaznivih dejanj. Oboje je povezano z bojem proti terorizmu in policijskim poseganjem v našo zasebnost. »V boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu je velika ovira nepripravljenost organov pregona za medsebojno izmenjavo informacij,« je ob predstavitvi novih zakonodajnih ukrepov povedala poročevalka v evropskem parlamentu, estonska evropska poslanka Marju Lauristin. »Direktiva o varstvu podatkov bo močno in uporabno orodje, s katerim bo izmenjava preprosta in učinkovita,« je dejala.
Slovenija bi zbirala podatke tudi o letih znotraj EU
Po mnenju naših sogovornikov pa bi se lahko zgodilo, da bi bila Slovenija tudi bolj papeška od papeža in bi zbiranje podatkov preveč zaostrila. Slovenska policija je prvotno že predvidela, da bi poleg podatkov o letih iz EU ter v EU zbirala tudi podatke o letih znotraj EU. Tako bi na primer o potnikih, ki bi hipotetično iz Bruslja prileteli v Ljubljano, Slovenija zbirala podatke, tudi če na bruseljskem letališču oblasti tega ne bi počele. To bi pomenilo, da bi bili na belgijski strani osebni podatki potnikov sicer zaščiteni, a bi zaradi leta v Ljubljano ta »zaščita« padla.
»To, da EU prepušča urejanje tega področja državam članicam, je čudno. Že po policijski logiki v ukrepih ne moreš pustiti lukenj,« meni Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka in predsednica nadzornega organa za Evropski policijski urad (Europol). Po njenem mnenju je poseganje držav članic ter Evropske unije v zasebnost preširoko.
Zakonodaja EU s tega področja je še sveža – sprejeta je bila sredi aprila –, zato v Sloveniji ni veliko sogovornikov, ki bi jo že preučili. Njeno celovito vključevanje v domači pravni red pripravljajo na ministrstvu za pravosodje, vključena pa bo tudi v prenovljeni zakon o nalogah in pooblastilih policije.
Podatki kot hrčkova zaloga za zimo
»Policija je zbiranje podatkov o kaznivih dejanjih želela preveč razširiti, zajemala bi jih tudi zunaj okvirov najhujših kaznivih dejanj in terorizma,« opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. V njenem uradu so opozorili, da policija »ni upravičena na zalogo in na splošno vršiti nadzora vseh javnih virov, še zlasti ne objav na družbenih omrežjih, forumih in podobnih spletnih straneh z uporabniško generirano vsebino«. Prav tako so v uradu pooblaščenke nasprotovali zbiranju podatkov o letalskih potnikih znotraj EU, saj direktiva tega ne zapoveduje.
Nataša Pirc Musar je ob tem opozorila, da se nadzorni organi vse bolj vedejo kot hrčki. »Skladiščijo vse možne podatke, češ da bodo nekoč morda prišli prav.« Pirc-Musarjeva pravi, da je ob ogromnem skladiščenju podatkov iskanje potencialno nevarnih dejanj kot iskanje igle v senu.
»Policija vse pripombe upošteva in evropske direktive ustrezno implementiramo,« so nam včeraj povedali na generalni policijski upravi. »Vedno smo pripravljeni na konsenz.«
