Avstrijska socialna demokracija je bila uspešna vselej, ko se je zavzemala za socialno pravičnost in enake možnosti, ko je nastopala kot modernizatorka, je v prvem javnem nastopu pred poznopopoldansko zaprisego pri predsedniku države Heinzu Fischerju včeraj med drugim dejal novi avstrijski kancler Christian Kern: »Moj projekt, naš načrt je spodbujati upanje, ne pa skrbi in strahov, ki jih imajo ljudje. Naš cilj mora biti obuditi vero v prihodnost v tej državi. Naš cilj mora biti, da bodo ljudje, ki danes živijo v tej državi, trdno prepričani, da bo njihovim otrokom nekega dne šlo bolje kot njim.«
Štirje novi v kabinetu
V duhu ugotovitve, da je treba »odpreti okna in prezračiti«, kajti drugače bomo »v nekaj mesecih s svojim igrokazom obsedenosti z oblastjo in pozabljanja na prihodnost zapravili še zadnje zaupanje ljudi«, je Kern tako že včeraj prenovil socialdemokratsko postavo koalicijskega kabineta s štirimi novimi člani in članicami. Nova ministrica za šolstvo bo 47-letna molekularna biologinja Sonja Hammerschmid, med drugim predsednica meduniverzitetne konference, minister za infrastrukturo bo 49-letni Jörg Leichtfried, doslej med drugim evropski poslanec, novi kulturni minister bo 50-letni Thomas Drozda, ki prihaja z mesta direktorja dunajskega javnega gledališkega podjetja (ki združuje tri gledališča), nova državna sekretarka v kanclerjevem kabinetu, pristojna med drugim za integracijsko politiko, pa bo 37-letna potomka palestinskih priseljencev Muna Duzdar, odvetnica in poslanka v dunajskem deželnem zboru.
Trinajstemu kanclerju v zgodovini druge (povojne) avstrijske republike se je tako posrečila delna rekonstrukcija vlade, devetindvajsete po drugi svetovni vojni. Kern, ki bo danes prvič vodil sejo vlade, je s tem posredno pritisnil na koalicijske konservativce oziroma podkanclerja Reinholda Mitterlehnerja, naj kar najhitreje tudi oni izpeljejo letečo menjavo. Mitterlehner je to nemudoma zavrnil, češ da ima ljudska stranka v vladi dobre ljudi in da nima smisla tekmovati, »kdo bo zamenjal več ali kdo ima več žensk in podobno«. Razlog za takšno podkanclerjevo stališče pa je kajpak zlasti dejstvo, da bi tudi v njegovi lastni stranki marsikdo raje kot njega imel za predsednika in podkanclerja Sebastiana Kurza, zunanjega ministra.
Kakšen bo vpliv na predsedniške volitve?
Oboje, Kernov današnji stvarni, hkrati pa dramilno-spodbudni nastop z upanjem, ki ga prebujajo novi člani kabineta, ter Mitterlehnerjeva izjava bi utegnilo, vsako po svoje, vplivati tudi na izid nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev. Čeprav javnomnenjskih raziskav ne objavljajo več, večina poznavalcev pričakuje tesen izid, pri čemer sleherno znamenje, da nameravata vladni stranki nadaljevati po starem, prinaša (protestne) glasove svobodnjaškemu kandidatu Norbertu Hoferju, zmagovalcu prvega kroga. Njegov zeleni tekmec Alexander Van der Bellen lahko na drugi strani na uspeh računa le, če siceršnji volilci koalicijskih socialdemokratov in konservativcev ne bodo ostali doma, prepričani, da se kljub novemu kanclerju in ministrom ne bo spremenilo nič bistvenega. or
