Pred dnevi so v Italiji zaradi posedovanja okoli 50 kilogramov kokaina aretirali Slovenca Kristijana Kamenika. A Kamenik vsaj za zdaj ni med tistimi, ki bi se za zapahi bolje počutil v matični državi in zaprosil za prestajanje kazni v domovini. Pred letom dni je prav tako zaradi drog odslužil osemletno zaporno kazen na Hrvaškem. Italija je sicer že četrta država, v kateri spoznava življenje za zapahi. Najprej je bil zaprt v Sloveniji, nato še v Srbiji in na Hrvaškem. Pogledali smo, koliko je tujcev v naših zaporih in kako je s Slovenci, ki se za rešetkami znajdejo v tujini.
Tretjina je tujcev
V slovenskih zaporih te dni kazen prestaja 134 tujcev, ki prihajajo skoraj z vsega sveta. Med njimi je mogoče najti Afganistance, Armence, Bolgare, državljane nekdanje Jugoslavije, Kitajce, Nemce, Novozelandce, Senegalce, pa tudi državljane ZDA. Zanimiv je tudi podatek, da je bila lani od vseh oseb, ki so okusile slovensko zaporniško hrano, kar tretjina tujcev. Posebnih jezikovnih težav pri delu s tujci v slovenskih zaporih nimajo, saj se delavci zavoda z njimi sporazumevajo v enem od svetovnih jezikov. »Nekaj oseb iz manjših držav obvlada le materni jezik, te so bile obravnavane individualno, druge pa so bile obravnavane po skupinah,« pojasnjujejo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Tujci imajo na voljo tujo literaturo, pa tudi vso razpoložljivo zakonodajo. »Obsojeni tujci so večinoma izrabili pravico do obiskov konzularnih predstavnikov, obiski svojcev pa so odvisni predvsem od njihove oddaljenosti, materialnega stanja, pa tudi od kakovosti njihovih stikov pred nastopom kazni,« dodajajo na upravi. Večina jih za ohranitev stikov s svojci uporablja dopisovanje, po telefonu se zaradi visokih stroškov slišijo redkeje
Tujcem je sicer v zaporu glede na njihova verska in druga prepričanja zagotovljena tudi ustrezna prehrana, sicer pa so deležni enake obravnave kot slovenski državljani, zagotavljajo na upravi. »Tujci z izrečenim izgonom iz države ne morejo zapustiti zapora – recimo konec tedna. Vsi, ki jim ta kazen ni izrečena, pa imajo pravico tudi do te ugodnosti. Seveda pod enakimi pogoji kot Slovenci,« dodajajo na upravi.
Obiski so daljši
Predvsem zaradi višjih stroškov, ki veljajo za klice v tujino, imajo tujci težave z ohranjanjem socialnih mrež. Prav tako nimajo pogostih obiskov, zato pa jim v zaporu takrat, ko obisk dobijo, omogočijo, da je ta daljši. Po podatkih uprave kršitev hišnega in dnevnega reda med tujimi obsojenci ni, običajno se precej hitro asimilirajo in jih tudi drugi obsojenci hitro sprejmejo medse.
Med tujimi obsojenci pa so tudi takšni, ki so zaprosili za premestitev oziroma prestajanje zaporne kazni v državi, iz katere izhajajo. Tako so denimo lani premestili dva obsojenca: enega na Hrvaško, drugega na Slovaško. V zadnjih desetih letih je slovenske zapore za »domače« zamenjalo 13 tujih obsojencev, medtem ko je bilo prošenj za prenos prestajanja zaporne kazni po podatkih ministrstva za pravosodje kar 80.
Prošenj Slovencev je več
Prošenj slovenskih državljanov, ki so grešili v tujini, za prenos izvršitve kazni je bilo v zadnjih desetih letih 244. Letos (podatek velja za konec aprila) so tovrstno željo izrazili štirje slovenski državljani, ki so trenutno v zaporih v Avstriji, Italiji, Srbiji in Turčiji.
Pred leti je zelo odmevalo prizadevanje družine v Turčiji na deset let zapora in 50.000 evrov globe obsojenega prevoznika Franca Zelenka, ki so ga leta 2007 ujeli pri prevažanju 13 ton anhidrid ocetne kisline, ki se uporablja pri pridelavi heroina. Za premestitev Zelenka iz turških zaporov si je prizadeval tudi takratni pravosodni minister Aleš Zalar, ki je večkrat tudi osebno posredoval pri turškem pravosodnem ministru. Konec leta 2011 je Zelenko prišel v Slovenijo, kjer je naše sodišče v Turčiji izrečeno sodbo priznalo, a jo je znižalo za pet let. Zelenko je kazen že prestal.
Če je bilo ministrstvo za pravosodje do septembra 2013 tisto, ki je med domačimi in tujimi pravosodnimi organi posredovalo pri prošnjah za premestitev obsojencev, pa je v Evropski uniji klasični postopek transferja nadomestil bolj enostaven postopek. Gre za poseben sklep sveta EU, ki so ga sprejele že vse članice razen Bolgarije, Irske in Portugalske. Premestitev obsojenca je po novem mogoča celo brez njegovega soglasja, je pa tudi precej hitrejša.
Morda ravno tak postopek čaka v Sloveniji aretiranega slovenskega državljana Roka Žavbija, katerega izročitev zaradi suma, da je novačil ljudi za teroristične dejavnosti, zahtevajo Italijani. O tem bo sicer presojalo sodišče.
